Študij & Študenti

[Thundercat]

No začelo se je novo šolsko leto za 80.000 študentov v sloveniji....danes so v Državnem zboru omenjali našo populacijo....da povzamem dve stvari....

Ali ste vedeli da je Slovenija edina država v Evropi, kjer je osip na faksu 50%??

in da je povprečna doba študija 7-8 let.......

kaj vi mislite o teh dveh tematikah če študirate zdaj, oziroma kako je bilo z vašimi izkušnjami v preteklih letih!!

[andrej]

Osip se mi zdi nekako pričakovan, malo sem presenečen nad povprečno dobo študija. Se pravi da povprečen študent ne le ponavlja ampak na debelo pavzira :huh: Razumljivo za tiste ki študirajo ob delu, ne pa za redne... Podatek je najbrž seštevek rednih+izrednih. Zanimivo bi bilo videti povprečje študija le za redne nezaposlene študente.

Moje izkušnje: zaključujem študij po petih letih od vpisa. Ko gledam kolege, ki vlečejo leta in so še vedno "negdje tamo" lahko rečem le da je prevladujoč faktor - lenoba.

Me pa bolj skrbijo tisti, ki pridejo skozi, so pa študirali tako kampanjsko in (ali) nezainteresirano, da je ob koncu študija njihovo znanje le skupek detajlov, kot raztresen puzzle, pozabili pa so splošne pojme in načela in tako nimajo nikakršne osnove za naprej.

A.

[bubamara]

jap, sem letos po strasanskem mucenju in iskanju podatkov ( ker jih nima niti ministrstvo za solstvo?!) diplomirala iz le-te teme......tako, da vem....npr:

....da sta bili v Slo na podrocju uspesnosti ( osip in stopnja dokoncanja solanja sta del uspesnosti) visokosolskega izobrazevanja do sedaj narejeni LE 2 analizi . Prva za generacijo 1976, druga za 90.leta (generacija 91'). V obeh je v osmih letih od vpisa v prvi letnik studija koncalo le 50% studentov. V celotni opazovani generaciji studentov iz 90.let ( vpisani v prvi letnik 1991/92) je do konca leta 1999, torej v dobrih OSMIH letih od vpisa studij koncalo 50% vpisanih, se vedno jih je studiralo 6%!

....v primerjavi z evropskimi drzavami : Italija 66% osip, vse ostale manjsi ( npr. VB 19%, Češka 21%, Finska 25%,....)

....pa itaq glede na kakovost studija v Slo to niti ni cudno, zakaj pa mislis, da toliko folka studira? ce pogledas jih je v solskem letu 1999/2000 studiralo 84000 ( za primerjavo aktivno prebivalstvo = 90000)...!!!! :devil:

......namesto, da bi poskrbela drzava za sodelovanje med univerzami, inštituti in gospodarstvom ter zagotovila velik interes mladine za tehnološki razvoj ( povečanje vpisa na tehnične šole), odpira nova mesta za studij za katerega pa je ze itaq prevec kadrov....

......in kdo bo konec koncev rabil toliko univerzitetnih kadrov ( BTW, ki nimajo nobenih izkusenj)......izobraževalni sistem in njegova struktura naj bi omogočila oblikovanje prilagodljive, inovativne, z vsemi sodobnimi znanji opremljene delovne sile, ki pa naj ne bi smela biti enostransko, previsoko izobražena, saj znanje in veščine hitro zastarajo,kar je pa vsakemu loleku jasno!!!!!!!!!

:BUA: :SS :SS :SS :SS :SS :SS :SS :SS

[andrej]

1. Osip je torej delno posledica tega, da preveč ljudi študira. Očitno je študij preveč (?) dostopen neresnim. Morda se bo v prihodnosti uveljavil Mencingerjev predlog o "simbolični" (100 kSIT) šolnini, kar bi verjetno popravilo situacijo.

2. Ne razumem kaj hočeš reči o kvaliteti študija.

3. Da je premalo stika z gospodarstvom se strinjam. Je pa drugo vprašanje koliko je pri nas povpraševanja za tem tehničnim kadrom, t.j. koliko je razvoja.

[YZFgeorge]

za primerjavo aktivno prebivalstvo = 90.000

To najbrž nebo držalo. In če so še vsi ostali podatki tako točni :BUA:

[bubamara]

To najbrž nebo držalo. In če so še vsi ostali podatki tako točni :BUA:

se posipam ne vem s cim.....ena nula premalo.... :lol1:

[RAF]

se posipam ne vem s cim.....ena nula premalo.... :lol1:

....... medom?...... :devil: :naughty: :devil:

[bubamara]

:004 :wub: :wub:

[Vale]

Natanko pred 10 leti je bil, s pomočjo sredstev EU, na EPF v Mariboru odprt nov program - Management malih podjetij. Program je bil zasnovan tako, da si imel predavanja iz enega predmeta in to npr. v ponedeljek in torek, v sredo in četrtek pa si delal v mentorskem podjetju (ki ti ga je zrihtal faks ali pa si ga na lastno željo sam). Po končanem predavanju iz predmeta si moral izdelati seminarsko nalogo na konkretnem primeru, zagovarjal si jo pred razredom, povabljen pa je bil tudi direktor mentorskega podjetja. Nato si začel s predavanji iz drugega predmeta itd. - do konca junija si imel opravljenih 6-8 izpitov, vse na praktičnih primerih, za nagrado pa si se lahko vpisal na kakšno od poletnih šol, ki so potekale na pobratenih univerzah (naša generacija je šla v Boras na Švedsko za pet tednov). Ker je bil program tako praktično zasnovan je seveda imel omejitev vpisa in sicer max 15 študentov v vsakem letniku. Na koncu študija si imel takoj možnost zaposliti se v mentorskem podjetju.

Glede na to, da nas je bilo v razredu 13 in da je bil zagovor seminarske naloge tudi odraz tega kako si neko snov razumel pri svojem delu, se je vsak potrudil, da je izdelal seminarsko nalogo "kot se šika".

Po petih letih EU ni več financirala programa, Ministrstvo za šolstvo pa je program "ukinilo", ker niso dovolili omejenega vpisa. Program se je preimenoval v Podjetništvo in postal navaden študijski program, kjer poslušaš predavanja iz 6. predmetov do konca semestra, greš na izpit in to je to ...

Popravljeno Oktober 2, 2003. Popravil Vale

[Vale]

In ko pogledamo nove Visoke strokovne šole, ki se odpirajo ko po tekočem traku, in njihov program mi tudi slabo rata ... in dokler bodo na naših fakultetah predavali profesorji, ki so to postali, ker so bli pridni študentje, s povprečjem 10 in pri tem praktičnega dela še povohali niso, bomo ostali daleč za vsemi ostalimi ... v Ameriki npr. ne more predavati podjetništva ali drugih ekonomskih predmetov nekdo, ki nima za sabo zelo uspešne poslovne kariere... zdej pa poglejte koliko profesorjev pri nas je takšnih ... je pa na drugi strani žalostna resnica, da pri nas ni dovoljeno ustanavljanja spin-off podjetij, kar onemogoča profesorjem, da bi lahko tržili svoje znanje ... skratka začaran krog iz katerega ne bomo prišli, dokler naša vlada ne bo spremenila zakonodaje in uredila določenih zadev, ki bodo vzpodbujale prenos znanja iz univerz v gospodarstvo ...

Slovenija je po mednarodnih kazalnikih konkurenčnosti na 37 mestu, od 50 držav, ki so sodelovale pri tem. Ima eno najnižjih stopenj inovativnosti in najnižje število raziskovalcev zaposlenih v gospodarstvu ... Povezanosti med gospodarstvom in univerzo praktično ni in še to kar vlada zadnje čase poskuša popraviti dela tako, da jih potem razni zakoni in predpisi zjebejo.

Vlada prav tako nima nobenega nadzora nad sredstvi, ki jih daje podjetjem za raziskovalno dejavnost in nobenih rezultatov kako so bila ta sredstva porabljena, zato so porabljena za čisto druge namene ...

Popravljeno Oktober 2, 2003. Popravil Vale

[premza]

Dokler bodo ljudje hodili v šole po diplome namesto po znanja, bo s kadri križ!

Saj ni problem v ljudeh, problem je v šolah!

[bubamara]

2. Ne razumem kaj hočeš reči o kvaliteti študija.

aja, sorry Andrej......preberi si od Vale post pa ti bo veliko jasno...drugace pa ti že zdrava pamet pove, da glede na število študentov, ki se je v 25 letih povečalo za 50% ( govorim približno) se pa niso povečali in kakovostneje opremili prostori, število profesorjev ni naraslo za toliko, kot bi bilo potrebno, .... izkušenj študentje nimajo nič,....uči se pa večina le za ocene in ne zase......pa tukaj je toliko dejavnikov povezanih ( % BDP za RR, omenjena povezava med univerzami in gospodarstvom ter podjetji,..), da sem jst kle sploh ne vidim kakšnega izboljšanja...

[Vale]

Še nekaj dejstev:

Pri nas fakultete dobivajo vedno manj denarja od Ministrstva za šolstvo, kar pomeni tudi manj kadra ... ker pač morajo preživeti, počnejo to na račun izrednega in podiplomskega študija, kjer dobijo kar dosti denarja, drugje ga tudi ne morejo dobiti, ker jim naša pravna ureditev ne dovoljuje profitne dejavnosti ... povsod po svetu (začelo pa se je že davnega leta 1949 v ZDA) so fakultete tretirane kot "podjetniške ustanove", kjer so najbolj cenjeni akademski podjetniki - to so profesorji, ki nimajo za sabo samo velikega števila objav raznih člankov in knjig ampak imajo ogromno raziskav, ki so zaživele tudi v praksi. Pri nas to enostavno ni mogoče in ne bo mogoče, dokler država ne bo zavirala ustanavljanja podjetij s strani profesorjev (tako imenovanih spin-off podjetij, podjetniških inkubatorjev, ipd). Naša država zavira trženje znanja oz. intelektualnega kapitala, kar je predpogoj za na znanju temelječo družbo in hkrati doseganje konkurenčnih prednosti v primerjavi z drugimi državami.

Prav tako v Sloveniji ni dovolj razvita akademska kultura v gospodarski sferi, saj podjetja še vedno ne znajo oz. nočejo pritegniti raziskovalcev v svoje poslovanje. Sodelovanje med akademsko in gospodarsko sfero daje namreč učinke šele na dolgi rok, pri nas pa še vedno želijo učinke na kratek rok, ki pa jih pri takem sodelovanju ni, kvečjemu imajo podjetja na začetku velike stroške, ki jih naši managerji tako opazijo, ne opazijo pa sinergijskih učinkov, ki bi jih lahko dosegli na dolgi rok.

Še ena resnica je, da so naši raziskovalci še vedno bolje plačani in cenjeni v akademski kot pa v gospodarski sferi, zato jih niti ne zanima sodelovanje s podjetji.

V Sloveniji imamo toliko raziskovalnih inštitucij, tehnoloških parkov, agencij za razvoj, ipd., da niti samo Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za šport ne vedo natančno koliko jih je. Vsaka taka inštitucija deluje po svoje, po navadi s pomočjo sredstev Ministrstev (ki, kot sem že napisala, niso nadzorovana). Te inštitucije si med sabo konkurirajo, kar je sicer prav, če je konkurenca prava in zdrava, vendar pri nas take konkurence ne poznamo.

Edini projekt, ki ga je Ministrstvo za gospodarstvo v zadnjih letih izvedlo za povezovanje akademske in gospodarske sfere je bil projekt grozdov. Tako so nastali v Sloveniji orodjarski, avtomobilski in transportni grozd. Če pogledamo te grozde zopet vidimo, da podjetja združena v te grozde bore malo sodelujejo z akademsko sfero in da so grozde izkoristila predvsem za pridobitev sredstev za razvoj, ki jim jih je Ministrstvo za gospodarstvo namenilo (in so zopet zelo slabo nadzorovana), vse ostalo pa je večinoma na papirju in ne deluje.

V tujini je praksa, da se študentom z dobro podjetniško idejo, ki pa nimajo lastnega ustanovnega kapitala, pomaga že na fakulteti, ki ima za to namenjena sredstva. Pomagajo jim tudi na razne druge načine, kot so administrativne storitve, izdelava podjetniškega plana in finančnega načrta, nudenje začasnih prostorov, ipd. S se vzpodbuja podjetništvo in inovativnost, hkrati pa pridobiva nov kapital in sredstva.

Skratka, Slovenija nima zastavljene nobene razvojne strategije, akademska in gospodarska sfera delujeta vsaka po svoje, kot vesta in znata, vladna sfera pa ne ve točno kako bi stvar zastavila, da bi funkcionirala ter pri tem kopira tuje modele, ki pa pri naši kulturi in tradiciji ne delujejo in imajo kvečjemu negativne ne pa pozitivne učinke.

[Pervy]

no še malo iz druge plati:

vstopam v 8 leto študija na EPF v MB, smer Marketing in sem vedno redno vpisan ali brez statusa (ko pavziraš). V teh dneh bi moral vpisati absolventa, imam vse pogoje razen izpita iz 3. letnika, ki niti slučajno nima zveze z mojo smerjo (Teorija trga in cen - to je ekonomska teorija na mikro in makro nivoju podkrepljena z čudovitimi teoretničnimi računi, praktično neuporabnimi). Kako se je ta izpit znašel na mojem urniku mi ni jasno, tudi ne zakaj je daleč najtežji (120 min za 10 nalog - živa piflerija ker nimaš časa razmišljati ampak moreš bit napiflan) in medtem ko z ostalimi predmeti nimam niti slučajno nobenih problemov me ta zajeb... že 1. leto.

v 1. letniku sem ponavljal (lenoba)

v 2. letniku sem 2 leti pavziral (lenoba + slast ko zraven delaš in služiš svoj denar)

3. letnik sem opravil "no problem" (razen omenjenega izpita)

4. letnik sem naredil 60% ker sem se ukvarjal z zgoraj omenjenim in ostale ispite delal zraven "za hobi".

vedno sem ob študiju delal v različnih podjetjih, medijih,...itd.

ko gledam sošolce (tisti prvi so že zdavnaj diplomirali) vidim, da se jim ne sanja o tem kako poteka delo v realnem svetu, večina jih razen knjig in čag ne pozna ničesar in nikogar in imajo velike težave sploh dobiti pripravništvo ko končajo (jasno če ni zvez v igri).

meni se ne mudi, končal bom nekoč, ob tem pa lepo delam in si zagotavljam, da bom tistega dne ko bom diplomiral, ob diplomi imel že kar nekaj znanja in izkušenj, ki jih bom lahko tudi pokazal bodočemu delodajalcu. to ni lenoba ampak ko si enkrat ob faksu na glavo nakoplješ še delo, ti zmanjka časa in volje, da bi cele dneve sedel za knjigo in se učil teorijo za katero si v praksi pogosto videl, da sicer ni čisto brezveze, a vseeno bi se jo dalo dosti bolje in koristneje prenesti na študente.

PS: kljub skoraj končanem faksu mi bi bilo o marketingu v praksi bolj malo jasno če nebi tega spoznal in okusil ob delu.

PS2: najbolj pridni bivši sošolci so sedaj že asistenti in že sedaj prevzemajo del poučevanja bodočih generacij, nekoč bodo verjetno predavatelji in to kljub temu, da ekonomije še niso videli v praksi in zunaj zidov faksa. absolutno sem za to, da lahko na faksu poučujejo le ljudje z predhodno bogato uspešno kariero, a kje jih boš pri nas našel? tisti ki izpolnjujejo pogoje delajo v gospodarstvu in se nato upokojijo. še na misel jim ne pride, da bi poučevali (redkim dobrim profesorjem na tem mestu opravičilo). večina pa jih je teoretikov na kvadrat kar se vidi tudi v programih in predvsem v kakovosti predavanj.

[Vale]

Pervy takih kot si ti ni dosti ... tudi jaz sem ob študiju delala (predvsem zato da sem se lahko zraven tut fajn mela) ... poznam pa primerke, ki jokajo, da ne morejo študirat in delat, ker je prenaporno in bla bla bla bla bla ... pol pa maš še une ko faks pustijo, pa se po parih letih ob delu vpišejo, pol se pa hvalijo kako so pridni, ker delajo in še šdudirajo zraven ... SO WHAT ... tudi jaz sem ... če te študij zanima ga boš naredil ... ni važno kdaj in s kakimi ocenami ...

[YZFgeorge]

meni se ne mudi, končal bom nekoč, ob tem pa lepo delam in si zagotavljam, da bom tistega dne ko bom diplomiral, ob diplomi imel že kar nekaj znanja in izkušenj, ki jih bom lahko tudi pokazal bodočemu delodajalcu

Butasto. Zakaj?

Ti boš končal fax v 9ih letih in boš imel nekaj delovnih izkušenj, ker si zraven delal.

Nekdo drug bo fax končal z odliko v 5ih letih ter se zaposlil brez izkušenj, vendar 4 leta pred tabo.

Kdo od vaju dveh meniš, da je več iztisnil iz devetih let? Tisti, ki je vestno študiral in ima že štiri leta redno službo, ali ti, ki si se nekako zvlekel skozi fax in zraven nekoliko migal, da si imel za žepnino???

[Vale]

Mal oportunitetne stroške izračunaj ... pa boš vidu, da je tvoje vprašanje butasto ... sploh, če je postavljeno na splošno ...

[YZFgeorge]

To, da bi pa na faxu predavali gospodarstveniki pa kar pozabite. Plača in ugled uspešnega gospodarstvenika sta mnogo višja. Le zakaj naj bi šel kdo na fax?

[YZFgeorge]

Mal oportunitetne stroške izračunaj ... pa boš vidu, da je tvoje vprašanje butasto ... sploh, če je postavljeno na splošno ...

Katere oportunitetne stroške pa bi naj upošteval? Daj razloži malo, meni nevednežu...

Razloži tudi kaj meniš z "splošno" in razloži eventuelno specifičnost.

Popravljeno Oktober 2, 2003. Popravil YZFgeorge

[Vale]

Ne morš Pervy-ja zdej kar enostavno primerjat z nekim pridnim študentom in odločit, kdo ima bolj izkoriščena leta študija ...

Oportunitetni strošek pa je na kratko strošek koristi ... pa mal pobrski pa ga "izračunaj" (kar ga boš zelo težko) ...

In še to ... Pervy-jevi sinergijski učinki so sigurno dosti večji od sinergijskih učinkov pridnega študenta, ker priden študent še ne pomeni dobrega in uspešenga delavca ... sploh pa ne pametnega ...

Popravljeno Oktober 2, 2003. Popravil Vale

[superca]

Delo med počitnicami se mi je navadno zavleklo se v čas začetka študija, ker je tako faj imeti še kaj v žepu (ko se na to navadiš) in si kaj privoščit.

Drugače pa sem na EPF-u

1. letnik - zaključila z enim manjkajočim izpitom - računovodstvom

2. letnik (do polovice leta mi je uspelo na knap zrihtat računovodstvo)

3. letnik (mislim, da sta mi za pogojni vpis manjkala 2 izpita, razlog predvsem intenzivno delo prek študenta), da sem imela status sem se odločla za ponavljanje 2. letnika, ker sem mankajoče izpite hitro naredila, se je z nekaterimi profesorji dalo zmenit, da sem delala izpite za tretji letnik brez, da bi bila vpisana v 3. letnik (pri enem izpitu sem zato nastradlaa, ker ko sem izpit hotela vpisat, je profesor rekel, da so pleskali njegovo pisarno in je vso odvečno kramo zavrgel - sem je očitno spadal tudi moj test :hmm: ).

Ko se bi bilo treba vpisat v 4. letnik, sem se jaz zaradi ponavljanja 2. vpisala v 3. letnik in končala zanj še samo manjkajoče izpite, nato pa spet delala izpite za 4. letnik brez, da bi bila vanj vpisana (vsepovsod se to ni dalo dogovorit, sem pa takrat ugotovila, da je bilo možno brez dogovora se uradno s prijavnico prijavit na željen izpit, ker nekako ali nihče ni pregledoval v kateri letnik si vpisan ali pa so imeli slabo evidenco)

4. letnik (zaključila še manjkajoče izpite in prenehala z delom prek študenta, ko sem se bolj intenzivno lotila diplome, ki sem jo naredila v poletnih mesecih).

5. absolvent (ga nisem več potrebovala, ker kar sem zamuštrala vmes, sem kasneje spravila noter)

kar se študija tiče in njegovega načina kako ga nekdo opravlja, menim, da to ni dovolj, da bi lahko sodil o osebi kako kvalitetno bo opravljala svoje delo v nekem podjetnju. to je odvisno lahko tudi od študija (kar pa ni nujno), od osebe same (karakter, organizacija, iznajdljivost,... ),pa še česa.

Za primer samo to: Končala sem SERŠ, sicer elektroniko (vedno bila v razredu med zgornjo boljšo polovico), pa me danes ni sram priznati (čeprav srednje šole ne bi zamenjala za drugo, nekaj malerga mi je vseeno ostalo), da moja boljša polovica (brez kakšnega faksa), ki je končal SERŠ-energetiko (tako, da je na koncu komaj izdelal) se na energetiko in tudi elektroniko dosti dosti bolje spozna kot jaz (del razlage: njega te zadeve veselijo, mene pa ne ravno, se pa lažje naučim nečesa kar me ne vesili in vem, da zadeva mogoče v praksi ne bo ravno uporabna, on pa pri takšnih stvareh vlozi min. od minimuma napora, v službi s področja energetike pa velja za zanesljivega,... )

V svoji službi pa sem imela veliko srečo, da me je v delo uvajal predvsem en gospod brez faksa in veliko izkušenj iz projektov v tujini, mi s svojim načinom dela, ker svojega znanja ni nikoli skrival, veliko dal oz. nisem imela z delom posebnih problemov, ko sem ga prevzela ob njegovem odhodu v pokoj (sem pa mnenja, da se v praksi kar neprestano učiš, še posebej če ne gre za točno določeno ponavljajoče se delo).

V istem podjetju pri drugi osebi , ki ima koncana dva faksa, pa sem opazila, da če je možno se ga ljudje ognejo oz. raje sami poskrbijo za nekatere stvari, da bodo vredu opravljene (če je to možno naredit, vedno ni), ker oseba pač ni najbolj zanesljiva, organizacijsko pa na dnu v več pogledih (rad vse prekomerno kopira, saj je zelo vredu, če imaš dobro arhivo, vendar, ko kdo kaj išče, moraš znat v nejej še kaj najti - saj drugače ne služi svojemu namenu).

Skratka moje mneje je, da je faks kvečemu odskočna deska (da ti da nekaj osnov, rabiš ga, ker je za določene službe faks zahtevan,.. ), vse ostalo pa je praksa, prilagodljivost, iznajdljivost, logika, ... B)

Popravljeno Oktober 2, 2003. Popravil superca

[rebel]

priden študent še ne pomeni dobrega in uspešenga delavca ... sploh pa ne pametnega ...

eeee, tako tudi js mislim

zdej se boljše počutim :yea1:

[Nagaya]

MOja plat. Štiri letnike rednega študija sem naredila v najmanjšem predvudenem času in diploma je bial v veliki večini napisana v poletju po zaključku 4 letnika, tako da bi se lahko naslednje leto mirno vpisala na podiplomski študij. V času študija sem opravila tudi vso predvideno praktično delo in še kej zraven....

Po končanem 4. letniku sem imela za študenta relativno veliko praktičnih izkušenj in znanja...ampak......delovno mesto lahko dobim samo v drzavni ustanovi.....in kako je z novimi delovnimi mestih v drzavnih ustanovah vemo....

.... moja malenkost pa zal ne more ziveti zgolj od navdiha in bencinskih hlapov..amapk rabi kaj konkretnega za v usta in streho nad glavo......

zato je treba delat...sluzit denar.....kjerkoli se pac da.....

posledice???

.....diploma še vedno lezi napol dokoncana na dnu predala in čaka na lektorja in .....da se bo mentorica zahtevala malo manj snobovko-akademskega nakladanja in vec praktičnega znanja....

potem pa naj se god rece da se splača imat praktično znanje in se učit zase.....

BTW...a rabi kdo kakega malarja fresk al pa ma kako staro buklo al pa grafiko za pofilkat????

Popravljeno Oktober 2, 2003. Popravil tejka

[Vale]

Jah ne vem Tejka js se učim zase ... in se "učim" tisto kar me veseli ... ko končam svoj mag vem, da se bom vpisala v Srednjo gostinsko šolo ... pa ne zato, ker bi rada kuhala v kaki restavracij ampak ker bi rada vedela določene stvari, ki jih lahko zvem točno tam ...

[YZFgeorge]

Ne morš Pervy-ja zdej kar enostavno primerjat z nekim pridnim študentom in odločit, kdo ima bolj izkoriščena leta študija ...

Pervy-ja nisem jaz primerjal z nekim drugim učencem, temveč je to storil on sam.

Oportunitetni strošek pa je na kratko strošek koristi ... pa mal pobrski pa ga "izračunaj" (kar ga boš zelo težko) ...

Kaj je oportunitetni strošek prav dobro vem. Ker pa mi svetuješ, da naj jih izračunam in uvidim svojo zmotno mišljenje, te prosim, da mi ti predstaviš izračun, ki bo podrl moje stališče, ker jaz tega resnično ne znam.

In še to ... Pervy-jevi sinergijski učinki so sigurno dosti večji od sinergijskih učinkov pridnega študenta, ker priden študent še ne pomeni dobrega in uspešenga delavca ... sploh pa ne pametnega ...

Če ti pa nebi šlo pri izračunu stroškov, pa mi predstavi vsaj skrivnosti sinergije.

Res pa imaš prav, da dober študent ni nujno tudi dober delavec. Vendar tudi slab študent še ne pomeni dobrega delavca.