Plačni Teorem...

[kekec III]

Vsi poznamo plačni teorem, ki pravi, da inženirji in znanstveniki NIKOLI ne morejo zaslužiti toliko kot poslovneži, direktorji, šefi ipd.

To trditev se da dokazati tako, da jo zreduciramo na matematično enačbo, ki temelji na dveh znanih predpostavkah:

Predpostavka št. 1:

Znanje je moč

Predpostavka št. 2:

Čas je denar

Iz fizike je vsem znana enačba:

Moč=delo/čas

Ker

Znanje = moč

in

Čas = denar

velja:

Znanje = delo/denar

torej sledi:

denar = delo/znanje

Razlaga:

Ko gre znanje proti vrednosti nič, gre denar proti neskončno, ne glede na vrednost dela, tudi če je vrednost dela zelo majhna.

Obratno gre denar proti nič, ko se vrednost znanja približuje neskončnemu,tudi če je vrednost dela velika.

Logičen zaključek:

Manj ko znaš, več denarja imaš.

PS:

Če imaš težave z razumevanjem tega izvajanja, verjetno veliko zaslužiš.

[Filip111]

I'm a millionare :lol:

ponavad pa je res to da največji bedaki na loteriji dosti $$$ zadanejo :wacko:

[manjak]

Šit, jest bom čist brez dnarja :angry:

Dajte mi kak tolar ko bom na prešercu žicu :(

[RAN]

Vsi poznamo plačni teorem, ki pravi, da inženirji in znanstveniki NIKOLI ne morejo zaslužiti toliko kot poslovneži, direktorji, šefi ipd.

To trditev se da dokazati tako, da jo zreduciramo na matematično enačbo, ki temelji na dveh znanih predpostavkah:

Predpostavka št. 1:

Znanje je moč

Predpostavka št. 2:

Čas je denar

Iz fizike je vsem znana enačba:

Moč=delo/čas

Ker

Znanje = moč

in

Čas = denar

velja:

Znanje = delo/denar

torej sledi:

denar = delo/znanje

Razlaga:

Ko gre znanje proti vrednosti nič, gre denar proti neskončno, ne glede na vrednost dela, tudi če je vrednost dela zelo majhna.

Obratno gre denar proti nič, ko se vrednost znanja približuje neskončnemu,tudi če je vrednost dela velika.

Logičen zaključek:

Manj ko znaš, več denarja imaš.

PS:

Če imaš težave z razumevanjem tega izvajanja, verjetno veliko zaslužiš.

Sem se moral oglasit, ker je gornja trditev zavajanje, je pa kot štos zelo dobra.

V bistvu moraš stvar gledat zgolj v eni smeri in to je

Delam projekt (projekt karkoli pametnega podjetniškega se lotiš) na katerem velja gornja enačba:

denar= delo/znanje

In sedaj sledi: če v projekt vložim zelo malo znanja, znanja->0 tedaj bom za realizacijo projekta rabil zelo zelo veliko denarja.

Ta trditev je edino točna, ker se moraš odločiti, na kateri strani enačbo preiskuješ, ne moreš skakat iz podjetniške na porabniško ali obratno.

B)

Popravljeno Oktober 7, 2003. Popravil RAN

[Thundercat]

naravoslovni problemi so mi tuji :P

[hotschko]

ali obstaja neskončno parov praštevil, ki se razlikujejo za dva.

primeri:

5,7

11,13

29,31

57,59

....

[RAN]

ali obstaja neskončno parov praštevil, ki se razlikujejo za dva.

primeri:

5,7

11,13

29,31

57,59

....

Ja in kako to izveš ?

Jaz bi samo predpostavljal da je množica praštevil neskončna, tedaj je tudi velika verjetnost da obstajajo taki pari.

Dokaz je pa najbrž kompliciran.

[marem]

kekec mislim, da posploševanje tu odpade, ker je preveč faktorjev, ki jih ti nisi vzel v svojo enačbo/e

[SiR]

kekec mislim, da posploševanje tu odpade, ker je preveč faktorjev, ki jih ti nisi vzel v svojo enačbo/e

Marem, tole si pa zlo posplošeno napisal. Lahko malo filigransko detajliraš?

[kekec III]

kekec mislim, da posploševanje tu odpade, ker je preveč faktorjev, ki jih ti nisi vzel v svojo enačbo/e

PS:

Če imaš težave z razumevanjem tega izvajanja, verjetno veliko zaslužiš

[D.J.]

jz bi pa tako dejal...

gor omenjeni znanstveniki, inženirji in podobni učenjaki le pomagajo pri delu šefov, meniđerjev, bossov in zato tvegajo manj in služijo manj

nima veze, če so pionirji na svojem področju, ker denar, namenjen za njihove raziskave dobijo ravno od tistih, ki ga največ zaslužijo

najbolš je bit na osamljenem otoku, kjer vse raste na drevesih, tut ženske

[hotschko]

ali obstaja neskončno parov praštevil, ki se razlikujejo za dva.

primeri:

5,7

11,13

29,31

57,59

....

Ja in kako to izveš ?

Jaz bi samo predpostavljal da je množica praštevil neskončna, tedaj je tudi velika verjetnost da obstajajo taki pari.

Dokaz je pa najbrž kompliciran.

Množica praštevil je dokazano neskončna. Dokaz za zgornje vprašanje je pa tako kompliciran, da še nihče ni niti potrdil niti ovrgel te teze.

Tvoj argument je pa malce iz trte zvit ... a ne, a ne ? B)

[Morpheus]

Manj ko znaš, več denarja imaš.

PS:

Če imaš težave z razumevanjem tega izvajanja, verjetno veliko zaslužiš.

Ufff...... No money :xx: :xx: :xx:

[Nata]

ali obstaja neskončno parov praštevil

O:-)

...khm... pred kratkim so našli še eno...khm...ganz novo in frišno...

O:-)

[RAN]

ali obstaja neskončno parov praštevil, ki se razlikujejo za dva.

primeri:

5,7

11,13

29,31

57,59

....

Ja in kako to izveš ?

Jaz bi samo predpostavljal da je množica praštevil neskončna, tedaj je tudi velika verjetnost da obstajajo taki pari.

Dokaz je pa najbrž kompliciran.

Množica praštevil je dokazano neskončna. Dokaz za zgornje vprašanje je pa tako kompliciran, da še nihče ni niti potrdil niti ovrgel te teze.

Tvoj argument je pa malce iz trte zvit ... a ne, a ne ? B)

Kje ti vidš iz trte zvit ?

Moje domneve, navajaš kot argumentiranje.

V bistvu to kar si ti vedel, sem jaz domneval, zdaj te pa hoče od važnosti kar pobrat.

:(

Hočko, nikoli nisem dvomil v tvoje sposobnosti. :D

[Manu]

Kje ti vidš iz trte zvit ?

Jest znam v liste od trte zavit sarmo. :blink:

No, pravzaprav, riž z mletim mesom pa tiste začimbe in potem nastane taka trtina sarma.

Ampak , Kekca pa vseeno razumem. B)

SplohčesipobližeogledamstanjenamojemTRRpress :D

[RAN]

Kje ti vidš iz trte zvit ?

Jest znam v liste od trte zavit sarmo. :blink:

No, pravzaprav, riž z mletim mesom pa tiste začimbe in potem nastane taka trtina sarma.

Ampak , Kekca pa vseeno razumem. B)

SplohčesipobližeogledamstanjenamojemTRRpress :D

Manuelca ti si kakor zdravje.

Sarma iz trrtinih listov - mljask. :P

Za sušo v denarnici ni nobena formula kriva.

Napis na motorju mi je bil bolj všeč. :D

[Manu]

Napis na motorju mi je bil bolj všeč. :D

Hudiča!!!!! :hmm: :hmm: :hmm:

Zdej pa dost, da ne bova Kekitu teme frderbala... :naughty: :naughty: :naughty:

[hotschko]

Kje ti vidš iz trte zvit ?

Moje domneve, navajaš kot argumentiranje.

V matematiki ne obstaja "če je zelo veilka verjetnost potem verjetno je" ampak le "je al pa ni" ... pa nč nisem važen ampak se mi takšni problemčki zdijo zanimivi ... :) B)

Popravljeno Oktober 9, 2003. Popravil hotschko

[RAN]

Kje ti vidš iz trte zvit ?

Moje domneve, navajaš kot argumentiranje.

V matematiki ne obstaja "če je zelo veilka verjetnost potem verjetno je" ampak le "je al pa ni" ... pa nč nisem važen ampak se mi takšni problemčki zdijo zanimivi ... :) B)

K matematiki spada tudi statistika in verjetnostni račun in tam so ti pojmi običajni.

Kaj porečeš na Heinsbergovo načelo (del kvantne matematike) nedoločljivoti, ki pravi za sub atomske delce, da jim ne moreš določiti hitrost ter koordinate.

Če jim popolnoma natačno izmeriš hitrost tedaj nič ne veš kje se delec nahaja, če jim pa popolnoma natačno izmeriš koordinate nič ne veš o njihovi hitrosti.

Nekateri pravijo, da je ta del kvantne mehanike osnova za morebitne paralelne svetove itd.

Tudi v fiziki in matematiki ni vse 2+2 =4

Več lahko najdeš na kvarkadabra.net.

Meni se tud zdijo ti problemčki zanimivi.

B)

[hotschko]

ooo :o ... si malo pobrkal :P ... kvantne matematike ni ... je kvantna mehanika in fizika ... in kaj ima matematika z atomi in podobnimi delci ... in kaj ima vse to skupnega s plačnim teoremom ... ;)

Matematika je natančna veda, pri fiziki pa za potrebe poenostavitve lahko včasih krajšaš PiKvadrat in 10 ... fizika je večinoma daleč od ekzaktnosti ... a veš :)

[RAN]

ooo  :o  ... si malo pobrkal  :P  ... kvantne matematike ni ... je kvantna mehanika in fizika ... in kaj ima matematika z atomi in podobnimi delci ... in kaj ima vse to skupnega s plačnim teoremom ... ;)

Matematika je natančna veda, pri fiziki pa za potrebe poenostavitve lahko včasih krajšaš PiKvadrat in 10 ... fizika je večinoma daleč od ekzaktnosti ... a veš :)

Mislil sem na kvantno mehaniko in priznam sem kozla ustrelil.

Matematika je orodje fizike in ji te relacije o katerih sem govoril sploh niso tuje.

Ko fiziki poskušajo kakšen pojav opisati gredo v poenostavitve še posebej, če veličine ki jih zanemarjajo, nimajo bistvenega vpliva.

B)

Kaj ma to veze s plačnim teoremom ?

Neb vedu tko z glave. :rolleyes:

[hotschko]

V bistvu sem razmišljal o temle in ugotovil, da je matematika v osnovi ekzaktna veda, fizika pa v osnovi nikoli ne more biti ekzaktna veda.

V matematiki narediti palico/daljico dolžine 1 enoto ni noben problem.

Narediti dejansko palico dolgo natančno 1 enoto (m, yard, foot, ... ) pa je fizikalni problem in v bistvu neizvedljiv.

Še vedno pa iščem povezavo s plačnim teoremom ... B)

Popravljeno Oktober 13, 2003. Popravil hotschko