Hermanu ...

[Vale]

Herman Potočnik se je rodil v Pulju (južna Istra, današnja Hrvaška), njegova družina pa izvira iz Slovenije, natančneje iz Slovenj Gradca in Vitanj.

Oče Jožef Potočnik se je rodil leta 1841 v Razboru pri Slovenj Gradcu in je služboval kot zdravnik in visok mornariški častnik v Avstro-Ogrski mornarici. Mati Minka se je rodila leta 1854 in je bila hči znanega trgovca z vinom Jožefa Kokošinka iz Maribora.

Oče je 1894. leta umrl, zato se je mati s štirimi otroki preselila na njegov dom, tako da je Herman otroštvo in obdobje osnovnega šolanja preživel v Mariboru. Imel je brata Adolfa in Gustava, oba sta bila mornariška častnika, ter sestro Franci.

V Mariboru je Potočnik obiskoval osnovno šolo. Kasneje je odšel v vojaški šoli v Fischau in v Hranice (na Moravskem). Šolanje mu je najbrž omogočil stric Heinrich, ki je bil poveljnik. Od leta 1910 do 1913 je študiral na vojaški tehniški akademiji v Mödlingu pri Dunaju in postal inženirijski poročnik.

Že naslednje leto je moral na fronto, kot strokovnjak za mostovne in železniške gradnje je deloval v Galiciji, Srbiji, Bosni, na soški fronti in naposled ob Piavi. Ker je zbolel za jetiko, so ga leta 1919 upokojili s stotniškim činom. Tedaj se je na Dunaju lotil študija strojništva, leta 1922 je absolviral, tri leta kasneje postal inženir - specialist za raketno tehniko. Naslednja štiri leta, ki so mu še preostala do smrti, je preživel na Dunaju in se je popolnoma posvetil načrtovanju prodora v vesolje.

Pri 36 letih je na Dunaju umrl zaradi pljučnice, tam so ga tudi pokopali. Osmrtnica, ki ni omenjala njegovega dela o vesoljski tehnologiji, je bila objavljena v mariborskem časopisu. Po njem se imenuje ulica v Gradcu. (Vira: Sto slovenskih znanstvenikov in Wikipedia)

http://www2.arnes.si/~ssdszaj1/noordung/

Popravljeno November 14, 2003. Popravil Vale

[SiR]

Vale,

pozabila si glavne aktualije... Hermanove ideje skoraj po božje časti Dragan Živadinov, slovenski "kozmo-umetnik".

[Vale]

Vale,

pozabila si glavne aktualije... Hermanove ideje skoraj po božje časti Dragan Živadinov, slovenski "kozmo-umetnik".

Sem sam hotla spomnit nanj, ker ga marsikdo sploh ne pozna in tudi v šolah ga, vsaj ko sem jaz hodila še tja, niso nikol omenjali (p.s. jebilpasosedodmamezinke)

[Vale]

Še tole o Živadinovem projektu:

Ta odskočna deska za nadaljnji prodor umetnosti v vesolje je bila do sedaj uprizorjena samo enkrat, posamične ponovitve pa se lahko javnost nadeja vsakih deset let. Vsakič, ko bo kateri izmed šestnajstih igralcev podlegel zobu časa, ga bo režiser zamenjal z daljinsko vodenim mehatroničnim "znakom", torej s kovinsko substitucijo, ki bo vlogo - tako kot drugi igralci iz mesa in krvi - nadaljevala, kot bi se ne bilo zgodilo nič. Ko bo podlegla ženska članica gledališkega organizma, bo njen znak govor zamenjal z melodijo, ko bo šel rakom žvižgat kerlc, bo njegova replika v prostor pumpala ritem. Po režiserjevem načrtu (ko ga poskuša sogovornik zrelativizirati, postane sicer nekoliko zadirčen) bodo do datuma zadnje uprizoritve, torej do 20. aprila 2045, rajnki prav vsi, razen njega, oder pa bo, v ostrem kontrastu s povsem govorjenim in vsebinsko smiselnim besedilom izpred petdesetih let, v celoti zapolnjevalo bogastvo električarsko povzročene glasbe MATMOS-a in KOZME, ki bo skupaj z znaki proizvajala abstraktno gledališče v zemeljski gravitaciji.

Na tej točki bo Dragan, po svojih besedah zapriseženi "fanatik ruskega vesoljskega programa", iz Rusije izstreljen v ekvatorialno orbito, kjer bo okrog materinega planeta razpostavil šestnajst satelitov, ki bodo za vedno ali pa vsaj za zelo zelo dolgo predstavljali šestnajst igralcev. Če v tem ne vidite nobenega smisla, je vaša nejevernost samo voda na režiserjev zob, saj trdi, da si umetnost ne sme niti pod razno privoščiti, da bi bila razumljiva, saj jo tako potem nemudoma vpnejo v ideološke, religiozne in nacionalne koncepte, hkrati pa mora biti kozmična abstrakcija, torej mora čim bolj očitno izgubiti osnovne prirojene človeške orientacije, kot so levo, zgoraj in znotraj, ter dokončno prenehati oponašati prirodo.

[Einherjar]

Noordung predstava od Zivadinova je po moje ena najboljsi odrskih predstav v obstoju. Sam sem jo gledal 3x.

[Rocky]

Kot izgleda smo Slovenci resnično najbogatejša nacija za vse mogoče gledališke umostvore, ki jih plačujemo žal davkoplačevalci. Živadinov se naj raje kar izstreli sam in to čimprej v vesolje. Bo ostalo več dnarja za kakšno dobro predstavo.

Pozdrav izpod vinogradov! ROCKY B)

[Nagaya]

recimo za kako županovo micko

[lina]

O Hermanu nisem nikol nič slišala---tud v šoli ne.

In tudi tukaj se je pojavil samo v prvem postu drugi pa že govori o Živadinovu, kot slovenskemu kozmo --umetniku :?

:cry:

[Vale]

O Hermanu nisem nikol nič slišala---tud v šoli ne.

In tudi tukaj se je pojavil samo v prvem postu drugi pa že govori o Živadinovu, kot slovenskemu kozmo --umetniku :?

:cry:

Živadinov je bil ipak edini, ki ga je malo ponesel med Slovence, da so sploh slišali zanj ...

[marijan]

valče napiši še kaj o ljubi prenerjevi, ko si tak vir informacij saj ta ti je bila tudi kao soseda, tej ko je bil slovenj gradec še vas. :D

[Vale]

valče napiši še kaj o ljubi prenerjevi, ko si tak vir informacij saj ta ti je bila tudi kao soseda, tej ko je bil slovenj gradec še vas. :D

O Ljuba Prener ... bom ji novo temo odprla ... hvala ker si me spomnu :004

[Vale]

Marjan kako žalostno, o Ljubi Prener, znani pod vzdekom Puba ni na spletnih straneh v slovenščini prav nič ... sem pa našla tole ...

Ljuba Prenner se narodila 19. cervna 1906 v obci Fara v Prevaljah a zemrela 18. zari 1977 na rakovinu. Jiz v mladi byla Ljuba ucineny knihomol. Uchvacovali ji zejmena realiste a spisovatele, kteri dokazali sdelit zavazne veci odlehcenym tonem. Byla vychovana v tradicnim katolickem duchu. Presto vsak viru v Boha nechapala jako prislusnost k velke rodine vericich, kteri poslouchaji a slepe nasleduji sve pastyre. Nejvice se predepsanym pravidlum vzdalila v tradicnim rozdeleni na pohlavi, v rozlisovani muzskeho a zenskeho vzhledu, chovani, diferenciaci prace na muzske a zenske profese atd. Jiz v ranem mladi poznala opomijeni zen ve spolecnosti a nikdy se s nim nesmirila.

Toliko o tem koliko se Slovenci cenimo :angry:

So pa pred kakimi 5 leti na Srednji ekonomski šoli naredili mjuzikl o življenju Ljube Prener, ki je bil zelo dober in ji posvetili tudi razstavo ter malo seznanili Korošce tej ženski, ki je hotela biti moški.

[Vale]

Ljuba Prener - A woman with a man's soul. Excellent attorney and respected author. She excelled not only as a lawyer, but also as a fighter for rights of mothers and youth. During the Second World War she helped people in hiding and distributed materials for the resistance movement. After the end of the war, she adopted a masculine style that she enjoyed and never gave up. Most of all she challenged the given rules about gender differences in appearance, behavior, work, professions, etc.

Popravljeno November 14, 2003. Popravil Vale

[kekec III]

O Hermanu nisem nikol nič slišala---tud v šoli ne.

In tudi tukaj se je pojavil samo v prvem postu drugi pa že govori o Živadinovu, kot slovenskemu kozmo --umetniku :?

:cry:

Po vojni smo na zidove pisali grafite:

Kultura in prosveta-to naša bo osveta !

Kot je razvidno-tega niso pisali v kraju tvojega šolanja...... :rolleyes:

[Vale]

Kekec pa ti veš, da je Slovenj Gradec MESTO KULTURE... :wacko: ... pa Hermana in Prenerjeve nikol niso omenjali ... :ph34r: ...

Popravljeno November 14, 2003. Popravil Vale

[Sanda7]

Prvič slišim za tega tipa,o.k zdej vem gdo je bil

[YZFgeorge]

:doze: He was born, and he died.........so what? :angry: We all will do that :rtfm:

[Vale]

Oh džordži ti si ... ti si ... ĐORĐ

[BIG YELLOW]

:doze: He was born, and he died.........so what? :angry:  We all will do that :rtfm:

Samo nekateri pustijo nekaj za seboj in to je HP-N storil. Stalna vesoljska postaja je njegova ideja, ki sešele uresničuje!Kaj vi ljudje berete samo Lady in podoben bull ......? :BUA:

[SiR]

always. :D

Zanimivo,

kako takšne objave z eno besedo in enim smeškotom zginevajo, a ne? :devil:

Aja - saj če bo kdo kaj revolucionarnega napisal, podobno, kot je Einstein izumil e=mc2, bomo pustili ...

[Vale]

Še neki ĐORĐ, če bi bli vsi takšni kot si ti, bi bil ti zdej Đorđ from the đungl al pa Đorđ from the cave in ne bi po forumu ampak v kamen svojo tečnbomo krempil :devil:

[marijan]

Kekec pa ti veš, da je Slovenj Gradec MESTO KULTURE... :wacko: ... pa Hermana in Prenerjeve nikol niso omenjali ... :ph34r: ...

tudi Wolfa so se neradi spominjali :D

[kekec III]

tudi Wolfa so se neradi spominjali :D

Hugo Wolf !

[YZFgeorge]

Samo nekateri pustijo nekaj za seboj in to je HP-N storil. Stalna vesoljska postaja je njegova ideja, ki sešele uresničuje!Kaj vi ljudje berete samo Lady in podoben bull ......? :BUA:

In kaj potem? Daj mi to prosim razloži!

Kaj imam jaz od tega, če je on imel "polno življenje" in sanjal o vesoljski postaji :? In kaj je zapustil, če že ne zame, za nas slovence takšnega, da bi morali govoriti o njem kot velikem človeku? Kaj bi bilo drugače, če on tega nebi storil?

[Vale]

Konec leta 1928 je v Berlinu v nemščini izšla edina Potočnikova knjiga "Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen motor" ("Problem vožnje po Vesolju - Raketni motor"). Založnik Richard Carl Schmidt je v knjigi sicer kot letnico izdaje natisnil 1929, a najbrž iz čisto poslovnih razlogov. Potočnik je v knjigi opisal načrt za prodor v vesolje, vključujoč bivanje človeka v tem nevarnem in takrat neraziskanem okolju. Do podrobnosti si je zamislil vesoljsko postajo s posadko in jo postavil v geostacionarno orbito. Knjiga ima 186 strani in vsebuje 100 avtorjevih ilustracij. V slovenščini jo je leta 1986 izdala Slovenska matica. Novinar Vojko Kogej je v državni knjižnici v Berlinu leta 1984 odkril drugi ponatis nemške izdaje iz leta 1938.

S svojimi številnimi idejami je Potočnik postal eden izmed utemeljiteljev kozmonavtike (astronavtike). Na začetku so ga jemali resno le Hermann Oberth, s katerim si je dopisoval, in njegovi sodelavci, kasneje pa tudi Wernher von Braun in Arthur Charles Clarke. Dunajski sodobniki so ga zmotno imeli le za fantasta. Njegova knjiga je vplivala na nemški krog raketnih tehnikov (von Braun), najbrž pa tudi na ruskega (Sergej Koroljov). Knjiga je bila namreč v ruščino prevedena že v začetku leta 1935. Kogej je to izdajo leta 1999 našel v ruski državni knjižnici v Moskvi.

Svetovno znani pisatelj Arthur C. Clarke je 15. januarja 1993 Fredericku I. Ordwayu III napisal sledeče pismo:

PROBLEM VOZNJE PO VESOLJU

This afternoon just as I was leaving for the Otters Club to beat up the locals at table tennis, I noticed two young European backpackers hovering around my gate. Stopped to find who they were, and discovered they were a couple of Slovenes, who'd hiked here to deliver this book to me!! Do you know it? I've never seen the original, and the illustrations are fascinating. Though of course, I was familiar with some of them, notably the space station design.

Vizije Ciolkovskega, Potočnika in Clarkea so se uresničile leta 1962 z izstrelitvijo ameriškega geostacionarnega telekomunikacijskega satelita Telstar. Prva vesoljska postaja, ruski Saljut, je bila v nizko zemeljsko orbito izstreljena leta 1971. Na vesoljsko postajo v geostacionarni orbiti, kot si jo je zamislil Potočnik, še vedno čakamo... Smo pa podobno postajo videli v filmu Stanleya Kubricka "2001: Vesoljska odiseja", ki je nastal po knjižni predlogi Arthurja Clarkea.

Von Braun je dejal, kar je tudi zabeleženo v francoski enciklopediji Larousse, da mu je bila knjiga "Das Problem der Befahrung des Weltraums - der Raketen motor" kot učbenik.