Vale Objavljeno November 17, 2003 Avtor Opozori Objavljeno November 17, 2003 EVO ŠE MALO O ZNANIH KOROŠCIH: Slovenj Gradec je bil pomebno kulturno središce že v 18. stoletju; to vlogo je ohranil do danes. V mestu so živeli priznani barocni slikarji in kiparji. 1860 se je v Slovenj Gradcu rodil skladatelj Hugo Wolf, 1887 pa pesnik Ernest Goll; na Selah je živel pisatelj Ksaver Meško, na Berneškem v Gradišcu pa se je rodil slovenski kipar Franc Berneker. Zdaj v Slovenj Gradcu domujejo in delajo številni likovni ustvarjalci, pisci in drugi kulturni delavci. Mnogi domacini so postali znanstveniki, univerzietni ucitelji, igralci, glasbeniki itd. in delajo v Ljubljani, Mariboru in drugod ter negujejo pristne vezi z rojstno Mislinjsko dolino. Bogata je kulturnozgodovinska in arhitekturna dedišcina: zasnova Glavnega trga, posamezne znamenite zgradbe v mestu, obnovljeni gradovi (in tisti, ki cakajo na to), številne cerkve, spomeniki in spominska znamenja; posebno dragocenost pa predstavljajo razstavljene in zašcitene arheološke najdbe v cerkvici sv. Jurija na Legnu. Združeni narodi so leta 1989 podelili Slovenj Gradcu castno listino Mesto glasnik miru.
Vale Objavljeno November 17, 2003 Avtor Opozori Objavljeno November 17, 2003 Koroško-štajersko mejno področje v porečju Mislinje je bilo vselej v zgodovini idilično odmaknjen svet, razložen med blago zaobljenimi pobočji in plečatimi kopami Pohorja na eni strani, ter zadnjimi obronki visokogorskih Karavank z mogočnim osamelcem Uršljo goro na drugi strani. Številna arheološka najdišča v okolici Slovenj Gradca pričajo, da je bila kotlina sredi zgodovinske Graške doline že od nekdaj pomembno naselitveno območje ob strateški poti iz osrednje Slovenije v Celovško kotlino in dalje proti severu. Rimska poštna postaja Colatio je nastala na temeljih starejšega selišča keltiziranih Ilirov pod utrjenim gradiščem na t. i. Grajskem griču. Utrjen grad je tukaj stal že konec 11. stoletja. S posredno omembo ob imenu gradnika Werianta de Greza, podpisnika ustanovne listine benediktinskega samostana v Šentpavlu v Labotski dolini, ustanove mogočnih koroških vojvod Spanheimov, izvemo, da je Grad nad današnjim Starim trgom leta 1091 poleg Rajhenburga (Brestanice) najstarejša bivalna utrdba na slovenskem Štajerskem. Utrjeno domovanje je skupaj z naselbino in posestvi v širši okolici po izumrtju Spanheimov po sorodstvenih vezeh pripadla slavni rodbini Andeških. Med njihovimi bavarskimi ministeriali so bili tudi »von Diengen«, ki so se kot posestniki tukajšnjega gradu preimenovali v »von (Windisch)Gräz«. Že v času vojvode Bertolda III. Andeškega (ok. 1185) je v trgu delovala pomembna kovnica denarja. Temu koščku svoje zemlje je posebno pozornost namenil zlasti Bertold V. Andeški, oglejski patriarh, saj je bila tukaj najsevernejša točka znotraj vplivnega območja njegove nadškofije in je razvoj radodarno podpiral. Naselbino je preselil »na zeleno trato«, ki jo oblivajo trije potoki: Mislinja, Suhodolnica in Homšnica, ter nanjo poleg imena Windischgrez prenesel tudi tržne pravice. Slovenj Gradec se je uspešno razvijal tudi po njegovi smrti, ko je posest prešla v roke oglejskega patriarhata, saj je že pred letom 1267 pridobil mestne pravice. Pod Habsburžani od 14. stoletja dalje se je mesto opasalo z močnim obzidjem, ki je varovalo mirno življenje porajajočega se meščanstva, drobnega plemstva in sloja manjših obrtnikov. Svojevrsten pečat so mu vtisnile številne družine mojstrov umetnostnih obrti. Bogata tradicija 15. in 16. stoletja je zopet najodličneje vzcvetela v času zrelega baroka. Starejšim pasarskim, pozlatarskim in podobarskim delavnicam so se pridružile ambicioznejše umetniške – med najpomembnejšimi sta bili slikarska družine Strauss in kiparska mojstra Janeza Jurija Mersija. V 19. stoletju so nove možnosti prometnih zvez nadarjene rojake iz mesta in bližnje okolice potegnile v svet. Tukaj rojeni znameniti skladatelj samospevov Hugo Wolf je priznanje svojega talenta doživel na Dunaju, kamor je želja po umetniški potrditvi vodila tudi Franca Bernekerja, pionirja modernega slovenskega kiparstva in sopotnika impresionistov. V zapletenih časih političnega spletkarjenja v razburkanem 20. stoletju, ki so ga tri generacije domačinov preživele v štirih različnih državah, sta tradicijo kulturnega življenja vzdrževala predvsem dva duhovnika. Slovenjgraški župnik in dekan Jakob Sokličje bil pred drugo svetovno vojno v središču družbenega življenja v mestu in vzpodbujevalec kulturnega opismenjevanja po njej, ko je peščica mestnih intelektualcev ustanavljala osrednje kulturne ustanove, ki so v zadnjih desetletjih ponesle ime mesta ob Mislinji v svet. Pisatelj Ksaver Meško je župnikoval na odmaknjenih Selah pod Uršljo goro in z blago prisotnostjo navdihoval prenekatero tenkočutno dušo, ki se je rodila v teh krajih. Oba skupaj pa sta zadolžila sodobne generacije Slovenjgradčanov in okoličanov, da z entuziazmom zajemajo iz bogate kulturne zgodovine svojega kraja.
Vale Objavljeno November 17, 2003 Avtor Opozori Objavljeno November 17, 2003 Mogoče sem mal tečna in regionalno "obarvana", ampak tole temo sem razširila na Koroško, ker sem ugotovila, da marsikdo sploh ne ve kje je Slovenj Gradec in niti še ni bil tam, da o Mežiški dolini ne govorim ...
Vale Objavljeno November 17, 2003 Avtor Opozori Objavljeno November 17, 2003 (popravljeno) No o Hugo Wolfu, njegovo pravo ime je bilo Philipp Jakob, zopet ne najdemo na slovenskih spletnih straneh skoraj nič. Ga pa zelo cenijo Avstrijci in Nemci, v Stuttgartu celo najdemo Mednarodno Hugo Wolf akademijo. V Slovenj Gradcu se po njem imenuje Glasbena šola, saj je to njegova rojstna hiša. No na avstrijskih spletnih straneh, ga ne omenjajo kot Slovenca ampak je za njih njigovega naroda sin (Die Biographie von Hugo Wolf. Österreichischer Komponist) oz. samo tu pa tam omenijo, da se je rodil v Sloveniji. Njegovi predniki po očetu so se pisali Vouk, po mami pa Orehovnik. Hugo Wolf je drugače znan kot mojster samospevov oziroma predstavnik nove nemške smeri v samospevih, ki je izhajala iz Wagnerjeve tradicije. Uglasbil je približno 250 pesmi, zadnje tri iz leta 1898 so celo na Michelangelovo liriko. Umrl je v umobolnici na Dunaju. Je pa v Slovenj Gradcu, v rojstni hiši H.W, dostopen ves njegov arhiv. Obstaja tudi slovenjgraško društvo spoštovalcev spomina na Huga Wolfa, ki je pomagalo preurediti del njegove rojstne hiše v muzej. Ob 100 letnici njegove smrti je bil organiziran mednarodni muzikološki simpozij, ki se je zaključil v Ottawi. V nadaljevanju pa še o Jožetu Tisnikarju ... :D Popravljeno November 17, 2003. Popravil Vale
YZFgeorge Objavljeno November 17, 2003 Opozori Objavljeno November 17, 2003 A je kje kdo, ki bo vso tole "copy-paste" solato tudi prebral?
Vale Objavljeno November 17, 2003 Avtor Opozori Objavljeno November 17, 2003 A je kje kdo, ki bo vso tole "copy-paste" solato tudi prebral? Dej si ekran s solatnim prelivom namaži, da ti bo bolje teknila :devil:
marijan Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 še valčka-na začasnem delu na primorskem, osvestit je treba slovenijo o koroški :D đorđ je pač skos en đorđ <_<
YZFgeorge Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 đorđ je pač skos en đorđ <_< Tu ni vprašanje kdo, ali kaj, je đorđ. Vprašanje je: Ali si ti morda prebral?
Vale Objavljeno November 19, 2003 Avtor Opozori Objavljeno November 19, 2003 Đorđ pa če ti ne bereš in te ne zanima ne vem zakaj potem posplošuješ to na vse ... sej ni izključno tebi namenjeno ... mislim, da vsak bere na forumu tisto kar ga zanima ... najdi si svojo Jane in nehi smetit tle noter ... al pa odpri novo temo in tam sprašuj stvari ... kot kdo kaj bere, koliko in zakaj ... :BUA: :fight2: :rolleyes:
marijan Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Tu ni vprašanje kdo, ali kaj, je đorđ. Vprašanje je: Ali si ti morda prebral? sm :D , tud ono v slovanskem jeziku :D
lina Objavljeno November 19, 2003 Opozori Objavljeno November 19, 2003 Vale ne tok ljudi o koroški osveščat se zna primer Petek ponovit :) . BTW prebrala solato in bila/je je odlična- ti povem, da ne najdeš tazga solatnega bara kjerkoli. :D
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se