IRONIJA

[bubamara]

Bilo jih je pet: babica, najmlajsi sin, najstarejsa hci in njena otroka. Sin je bil skoraj nem; hci, invalidka, je tezko mislila, od otrok pa je eden ze delal v zavarovalniski druzbi, najmlajsi pa je studiral. Babica je pri sedemdesetih se zmeraj gospodovala nad vsemi. Nad posteljo je imela portret, ko je pet let mlajsa, v crni obleki, za vratom zapeti z medaljonom, brez ene same gube, z velikimi in hladnimi ocmi, sedela pokonci kot kraljica. Tej drzi se je odpovedala sele v starosti, pa jo kdaj pa kdaj spet prevzela, kadar je bila zunaj na ulici.

Na te svetle oci je vnuka vezal spomin, ob katerem se zdaj zardi. Starka je pocakala, da so prisli obiski, in takrat ga je strogo pogledala in ga vprasala: 'Koga imas rajsi, mamo ali staro mamo?' Igra je bila se bolj napeta, kadar je bila zraven tudi hci. Ker je v vsakem primeru otrok odgovoril: 'Staro mamo', srce pa mu je oblival velik val ljubezni do mame, ki je zmeraj molcala. Ali pa je rekla, ko so bili obiski preseneceni nad odgovorom: ' Zato ker ga je ona spravila gor.'

Starka je namrec mislila, da je ljubezen mekaj takega, kar lahko zahtevas, iz zavesti, da je dobra druzinska mati, je potegnila nekaksno strogost in nestrpnost. Nikoli ni prevarala moza in mu rodila devet otrok. Po njegovi smrti je z veliko energije vzgajala druzino. Zapustili so kmetijo v predmestju in se naselili v stari revni cetrti, kjer ze dolgo zivijo.

Jasno pa, da je imela zenska tudi dobre lastnosti. Za vnuka, ki sta bila v letih, ko so sodbe absolutne, pa je bila navadna komedijantka. Od nenega od stricev sta zvedela znacilno zgodbo. Ko je prihajal na obisk k tasci, jo je opazil, da brez dela sedi pri oknu. Sprejela pa ga je s cunjo v roki in se mu opravicila, da bo naprej delala, ker ji gospodinjske skrbi puscajo tako malo casa. Treba je priznati, da je bilo res tako. Po kaksnem druzinskem pogovoru je zelo zlahka omedlela. Zaradi bolnih jeter je trpela za bolecim bruhanjem. A pri tej svoji bolezni ni poznala diskretnosti. Sploh ni sla kam na samo, ampak na glas bruhala v vedro za smeti v kuhinji. In ko se je bleda vrnila nazaj, s solznimi ocmi od napora, in so jo prosili, naj se gre ulec, jih je takoj spomnila, da mora kuhati in da ona vodi hiso:'Tukaj jaz delam vse.' INn:'Kaj bi bilo z vami, ce mene ne bi bilo vec'.

Otroci so se navadili, da se niso zmenili za njeno bruhanje, za napade, kakor je rekla, in tudi za pritozevanje ne. Nekega dne se je ulegla in zahtevala zdravnika. Poklicali so ga, da bi ji ustregli. Prvi dan je odkril navadno slabost, drugi dan raka na jetrih in tretji dan hudo zlatenico. Najmlajsi od otrok pa si je vbil v glavo, da je to spet ena od njenih komedij, da prebrisano simulira. Nic ga ni skrbelo. Ta zenska ga je prevec zatirala, da bi bila lahko njegova prva misel lahko pesimisticna. Nekaksen obupen pogum je v bistrovidnosti in zavracanju ljubezni. Ampak ce igras bolezen, jo zares dobis: stara mama je prignala igro do smrti. Zadnji dan so bili otroci zraven, ko je spuscala vetrove iz crevesja. Mirno se je obrnila k vnuku: ' A vidis,' je rekla, 'kako prdim kot pujs.'Cez eno uro je umrla.

Njen vnuk je zdaj videl, da ni nic razumel. Ni se mogel znebiti misli, da je zenska pred njim zaigrala zadnjo in najbolj posastno igro. In ce se je vprasal, ce cuti kaksno bolecino, je ugotovil, da nobene. Samo na dan pogreba je zajokal, ker so vsi bruhnili v jok, a ga je bilo strah, ker ni bil iskren in ker se laze pred smrtjo. To je bilo lepega zimskega dne, preprazenega z zarki. Na modrini neba si cutil mraz, posejan z rumenimi zrni. POkopalisce je bilo nad mestom in si lahko videl, kako se lepo prozorno sonce spusca v zaliv, ki trepeta v svetlobi, kakor vlazna ustnica.

SMRT ZA VSE, A VSAKOMUR SVOJA SMRT!!!!!

...taksna, kot si jo zasluzi....

p.s.: ce je vse skup prevec morbidno....zbriste....no problem...

[HHV]

Morbidno? Nope, .... je pa resnično. :cry: :(

[Guest 1]

morbidno je življenje

kot tako

mahh..

nekaj podobnega bi lahko povedal o svojem očetu, pa on o svojem (mojem dedu), pa o pradedu.. fak - ljudje iz tistega obdobja so pač mislili, da je tako ok

in konec koncev so vsi več ali manj odrasli & odživeli svojo morbidno zgodbo..

sam Bog ve, kaj bodo naši vnuki pripovedovali o nas

O:-)

[dare]

Mogoč preveč vsega na kupu. Se pa lahko veliko ljudi najde zgoraj.

Shit - tudi to je življenje :004