Umrla Rudi Šeligo in Janez Menart

[Špilferderber]

:?

http://24ur.com/naslovnica/slovenija/20040...5041.php?Nxn=20

[marijan]

rudi me je učil statistiko-slava mu.

[Brrrm]

Pa Anton Marti tudi, je povedal radio.

Ljudje, ki so bili takrat, ko sem bil še otrok, že odrasli in smo o njihovem početju takrat slišali, ga videli ali pa kako drugače uporabljali, počasi zapuščajo to Solzno dolino.

[Manu]

Jaz pa še vedno rada prebiram Menarta.

Nikoli se ga nisem naveličala, čeprav so "v modi" čisto druge pesniške manire.

Zdaj je umrl. Še dobro, da knjige ne umrejo.

[.T.]

Janez Menart je bil eden največjih slovenskih intelektualcev. Ko smo se leta 78 preselili v novi blok je on postal naš sosed.

Gospod stare dunajske šole. Na cesti te je vedno pozdravil tako, da se je ustavil in dvignil klobuk. Skupaj z mano se je veselil, ko sem kupil prvi moped, pa scooter, pa ta pravi motor.

Njegova hčerka je mariskateremu motosvetovcu pomagala, da je na zavarovalnici vadil pare iz nesreče.

Ne vem kaj naj še napišem :cry:

Tadej

[AlterMann]

rudi me je učil statistiko...

Mene tud. In čeprav se nisva glih najbolš zastopila, vseen - slava mu.

[Nata]

Še dobro, da knjige ne umrejo.

... ljudje ki zapustijo za sabo dokaz o polnem, intelektualnem in družbeno aktivnim življenjem, ostanejo za vedno ... za tiste, ki jim to kaj pomeni in to cenijo ...

... še zdaj se spomnim nasmeška ko mi je stisnil roko ... nekak tako je stisnilo pri srcu, ko sem prebrala tole ... prav močno ... :(

[RAN]

Bili so štirje prijatelji.

Ostali so samo še trije.

Naj njih dolgo življenje, prežene žalost, ker ga več ni.

:(

[Thundercat]

smrt Šeligota je pa res nenadna...še pred meseci sem ga videval po tv.....si nebi mislil da nas bo tako hitro zapustil....

[Manu]

Da bomo lažje dočakali tople čase in v spomin nanj...

Janez MENART

Majska

Ko popki se odpirajo,

kadar je maj,

ko vdove se ozirajo,

ko prostitutke hirajo,

kadar je maj,

ko ženske noge vnemajo

v fantičih zmedene želje,

ko punčke v snu prižemajo

se k pernicam in, vznak leže,

drgetajoče stokajo,

ko mačke zadke k tlom tišče

in za devištvom jokajo,

kadar je maj,

takrat na svetu so ljudje,

ki vse noči prekrokajo

in sami ne vedo

zakaj.

[Ervina]

Janez Menart

Semafori življenja

Iz raja otroštva, z nalitim bencinom,

z izključenim števcem poti in hitrosti,

ob kamnih bežečih spominov mladosti,

v predmestje življenja, z nezmanjšanim plinom;

vse ožje cestišče, razmišljena glava

in prvo križišče in stoj! semafori,

strah, zdrznjena misel, podplat na zavori

in smerni kazalec in nižja prestava;

s križišča v križišče in s ceste na cesto,

na levo, na desno, počasi, hitreje

in sonce slepeče, ki greje in greje,

in v moro napora razlezeno mesto;

hrumenje motorjev, parkirni prostori,

obvezne smeri in možgani na vzvodih

in trudne roke in drget na prehodih

in, kakor zaspane oči, semafori;

še zarja na steklu, še mrak brez obetov,

megla na asfaltu, še lučka, ki kaže

poslednji bencin, in že ost žarometov,

ki tiplje po poti do mirne garaže.

[Thundercat]

Nova cesta

V medli zarji nova cesta,

vas z granitom tlakovana.

Kocke, kocke, kocke, kocke,

konec kock in tla zorana.

Sem privedejo te kocke,

ki jih cutis pod nogami.

Svoje kocke bomo vbili,

drugi pridejo za nami.

Janez Menart