Kako sem za kratek čas uresničil svoje sanje...

[Kroker]

Že zgodaj me prebudi čreda motoristov, ki počasi šviga mimo naše hiše. Okolica kar žari od jutranjega sonca. Ni je lepše misli že na vse zgodaj: »Danes bo na stotine motoristov, kam gremo?«

Stopim ven, pogled se ustavi na mojem motorju. Čakaj malo, kaj sem rekel, na MOJEM motorju. Skoraj nemogoče, tako nemogoče, da se tega pravzaprav sploh ne zavedam. Torej sem motorist. Kakšna čast mi je bila dodeljena, še leto prej si na to niti pomisliti nisem upal. Ne moreš verjeti, kako se ti na hitro življenje obrne- na slabše in hkrati tudi malo na boljše. Vsi enkrat izgubimo bližnje, nekateri prej, drugi kasneje- jaz sem to pač doživel prej. Na hitro sem moral odrasti, dobil sem pokojnino, in skupaj s štipendijo se je počasi poleg dediščine začelo nabirati nekaj denarja. Torej, pred mano stoji Yamaha, ki je moja, samo moja, kupljena z mojim denarjem, ki mi ga je z zadnjimi močmi prigarala skrbna mati, ki ji tega nikoli ne bom mogel vrniti, še zahvaliti si ji ne bom mogel.

Kakšne pol leta po pogrebu se je vse skupaj začelo: ko sem vse skupaj malo prebolel, sem začel drugo življenje- plačevanje položnic, čakanje pred bančnimi okenci, opravki z notarji, sodišči, upravnimi enotami in podobnim sranjem- tako da sem že pri šestnajstih imel svoj denar, nebodigatreba! Moral sem seveda preračunati, koliko ga je, koliko ga bo- in tako mi je kot strela iz jasnega padla misel! Rok, sedaj imaš možnost, prej je nisi imel- kupi si nekaj takega kar si si vedno želel. (Vedno sem želel postati motorist, vendar tako močno, da si nisem upal misliti na to, ker nisem imel nobene možnosti, ker je to resnično drag hobi. Če pa sem že sanjal, sem imel pa takoj slab dan.) Tedaj mi je pa kot strela prišlo na misel: »To ni mogoče, nikoli ni kazalo na to, da bom kdaj imel dosti denarja za to, ampak sedaj ga imam. Imam ga dovolj da postanem sam sebi idol- motorist! Nemogoče, še enkrat bom preveril in tudi vnaprej preračunal!« In tako sem dejansko videl, da je zadeva uresničljiva. Začel sem delati izpit, klub hudim psihičnim travmam in težavam pa sem tudi v šoli nekako prilezel čez- in ravno zato, ker sem naredil tisti drugi letnik gimnazije s hudo muko- sem brez vesti odprl oglasnik in iskal.

Našel sem ga, že naslednji teden so mi ga pripeljali domov! Yamaha TDR, letnik 1998. Tako ali pa tako sem bil ves v transu, sploh se nisem zavedal veselja- ampak vseeno, dobil sem ga, postal sem motorist!!

To da sem rojen z dušo za motorje sem videl že na izpitu! Pred glavno vožnjo sem bil zelo živčen, bilo me je hudo strah- yamahca me je doma že nestrpno čakala, jaz pa še nisem vedel, ali bom naredil ta izpit ali ne!

Čakali smo na poligonu. Res sem bil zelo nervozen, in sem se brez vprašanja usedel na motor, s katerim sem opravljal izpit, in se vozil po poligonu. V trenutku sem se povsem pomiril, kar naenkrat sem postal del motorja, in motor del mene. Priganjal sem ga brez milosti, ker sem videl, da se ni noben pritoževal- tako da sem z vsem užitkom zalagal povsem do tačke, slalom odpeljal skoraj z enkrat večjo hitrostjo kot je predpisano, pri ustavljanju sem blokiral sprednjo gumo, ker je bilo rečeno da tazadnje ne smeš, namesto 50 km/h pa sem pripeljal 75, tako da sem z eno skoraj moral, hehe - inštruktor se je malo čudil, saj sva oba vedela, da v bistvu nimam pojma o vožnji. Ko sem se ustavil, sem se tudi sam malo zamislil: »Kaj se pa grem!? Sedaj nimam pogojev, da me spustijo čez glavno vožnjo po vsem tem, kar so videli.« Vendar mi ni bilo kaj preveč žal. Takrat sem se prvič povsem zasanjal v vožnjo, brez vsakega strahu, samo s posluhom do motorja, do tiste železne stvari na dveh kolesih, ki te lepo uboga samo takrat, ko lepo in z spoštovanjem ravnaš z njo! Tudi motor ima svojo dušo, je kot dekle, ki ti hitro kaj zameri, pa dolgo ne odpusti.

Prišla je glavna vožnja: inštruktor mi je samo prišepnil: »Poizkusi tako odpeljati kot si prej!« In res sem se izkazal, inštruktorju je šlo kar na smeh in to sem dobro videl- ocenjevalec pa je bil kljub temu smrtno resen. Vseeno pa s vsem spoštovanjem in strahom pred glavnim ocenjevalcem, ki je bil še policaj za povrhu! Ko sem peljal osmico sem trikrat pošteno zadel s tačko ob asfalt- in me je obtožil da samo divjam. Nato ni je dal največ meter prostora od stožca tako da sem jo potem bolj počasi odpeljal, vendar sem ga vseeno založil povsem do tačke, tako da sem bil še sam malo začuden- čeprav je bilo tudi v prvem poskusu opravljeno vse po pravilih. Po mestu pa sem slabo vozil- enkrat sem prekoračil hitrost za 20 km/h, ker sem pozabil na križišče, narobe zavil v enosmerno ulico in za povrhu vsega še prevozil polno črto. Tako da je bilo vsem jasno, da bo kriza! In prišel je trenutek groze: do mene je stopil ocenjevalec, in začel naštevati napake- bil je zelo slabe volje. Tako da sem ga kar nehal poslušati- na koncu je pa rekel samo: »Eno je dobro voziti, čisto nekaj drugega je pa znati voziti- in ti voziti ne znaš, čeprav voziš dobro! Vendar vseeno Vam čestitam in želim srečno vožnjo, izpit ste opravili.«

Sploh nisem točno razumel vsega skupaj: »Torej vozim dobro, samo ne znam voziti, hehe, tud prov!« Samo rekel sem inštruktorju: «Ej model, dons jest pelem nazaj čez ride!« Obiskoval sem namreč avtošolo na Vrhniki, in tako smo se morali peljati v Postojno kje drugje, kot čez kačje ride! Kakšna pa je bila vožnja nazaj pa si lahko predstavljate sami- pozdravljal sem vsakega motorista, ovinke pa sem s tistim čoperjem odpeljal tako, kot jih s svojo TDR-ko potem še dolgo nisem. Še danes je moj pečat na motorju- precej lepo pobrušena leva tačka in avspuh tudi malo- pa tudi na desni se malo pozna. Kasneje sem razmišljal: »Še dobro da ni nihče videl tega- precej groteskno je izpadlo vse skupaj: neizkušen mlad bumbar, oblečen v svetleč jopič z napisom avtošola (L), z ne kaj preveč stabilnim dvotaktnim čoperjem 60 km/h čez glavni ovinek na planinskih ridah- hudo!«

Seveda sem šel takoj zjutraj na vlak 5:50 za Postojno- in tam čakal pred vrati, da se odpre izpitni center. Takoj za tem nazaj domov in s kolesom na Vrhniko po izpit! In poglej, nenavaden papir še bolj nenavadne rdeče barve z mojo sliko in štempljem pri A kategoriji! Kot v sanjah. Oblečem si pravo motoristično jakno in precej drago čelado z modrim vezirjem. Pritisnem na štarter in se odpeljem- lepo in počasi, z dušo, z neverjetnim občutkom- da si deležen neke posebne časti. Časti ki ti je dana samo enkrat v življenju in jo moraš dobro izkoristiti.

Motor, nenavadna stvar, res. Zleze ti povsem pod kožo. Ne moreš se ločiti od njega. Saj poznate tisti občutek, vsakič ko objamete ljubljeno osebo. Tako sem se jaz počutil vsakič, ko sem se usedel na svojo yamahco, ki me ni nikoli pustila na cedilu, prav tako kakor tudi jaz ne nje. Pelje se točno tako kot kot ti želiš, izžareva take občutke do tebe kot jih ti do nje, do tebe se obnaša prav tako kot ti do nje, če ne ravnaš lepo z njo tudi ona ne bo lepo ravnala z teboj. Z motorjem si vedno eno, neločljivo, z njim te povezuje neka posebna ljubezen, ki se je ne da opisati, vsak pravi motorist jo pozna sam in je navadni ljudje nikoli ne občutijo! Žal mi je za tiste, ki imajo motor samo zato da z njim šminkirajo- nikoli ne bodo deležni tega občutka- v bistvu so prikrajšani za najlepši del motociklizma.

Tako sem pridno nabiral svoje prve kilometre- 8000 jih je bilo v treh tednih! Moja yamahca pa je pridno papcala bencin pa olje, in s tem tudi mojo denarnico. Tako da sem začel počasi malo postrani gledati na vso zadevo. Pa še tisti zlobni in nevoščljivi jeziki po naši vasi, ki so me poznali so začeli (bom dobesedno recitiral, je kruto): »Mat mu je…, zdej bo pa ves dnar ki ga je prigarala zanj, zapravil v svoji »neumnosti«!« Tisti ki me pa niso poznali: »Lej ga, še eden razvajeni sinček, k so mu tastari kupl motor, k se mu je glih sprdnlo«. In tako mi je na koncu namesto da bi bil ponosen postalo kar malo nerodno za vse skupaj- res, je bilo prelepo, da bi bilo res. In tako so me prepričali: »Rok, sam boš, rabil boš avto, kaj ti bo motor…«, »motor je smrt«, »motor je za bogate«, »motor ni za mlade«. Prišel pa je tudi čas generalnega servisa- tako da sem se odločil (še vedno mi je žal)- motor bom prodal, naredil izpit za avto in kupil avto, ker so mi tudi skrbniki počasi prepovedovali (ker je bilo predrago).

Dal sem oglas in si rekel- do spomladi jo bo že nekdo kupil- vendar je že pa desetih urah nekdo klical za ogled, in zmenila sva se za teden časa. Vprašal sem se: «Kaj pa delaš, ali se sploh zavedaš kaj delaš, daj strezni se že enkrat!« Stopil sem do motorja, za katerega sem vedno zelo lepo skrbel, bil je čist in kljub petim letom praktično brez praske! Že prva lastnika sta jo zelo pazila. Zamislil sem se: »Joj, kaj pa delaš, saj si jo šele poleti kupil, pa ga že jeseni prodajaš- svojo pravo ljubezen, edino ljubezen, ki te nikoli ne bo pustila na cedilu, če jo obdržiš!?« Vendar sem bil preveč zaslepljen z očitki drugih in negodovanjem skrbnikov. Še zadnjič sem jo previdno in temeljito očistil. Šel sem na zadnjo daljšo vožnjo- ni se peljala tako kot bi se morala. Imel sem občutek, da tudi ona žaluje, noče se zadnjič peljati z mano, da mi je zamerila. Meni je šlo pa kar malo na jok, samo kar je pač je. Prišli so na ogled in takoj so jo rezervirali- res tako lepa je bila! Prodal sem jo prektično za isti denar kot kupil, pa je bilo treba menjati gume, bat, ketno, zobnike…

Naslednjo soboto smo se zmenili, da jo pridejo iskat. Že zgodaj zjutraj sem se usedel tja, kjer sem prej tako pogosto sedel in jo na skrivaj ogovarjal- upam da me ni kdo videl, bi mislil da se mi je žmešalo. Ojoj, prihaja avto s prikolico. Ustavi se na dvorišču pred mano. Vidim mladega fanta, mojih let in ga samo vprašam: »Ali si ga ti prišel iskat?« Pritrdil je, in rekel sem mu samo, da je to zelo dober motor in kot vidi izredno dobro ohranjen, se pravi dobra naložba. Zapeljali smo ga na prikolico. Tisti trenutek me je pa res močno prešinilo: «Kaj pa delaš, ali se sploh zavedaš kaj delaš, daj strezni se že enkrat!« Vendar bilo je prepozno. Še zadnjič sem jo previdno in počasi pobožal, tako kot ljubeči starši svojega malčka in avto se je kar naenkrat odpeljal. Samo še prišepnil sem: »Glej, da boš do njega tudi tako dobra kot bo mene.«, in avto se je odpeljal. Začutil sem hudo tesnobo, vedel sem, da sem si sedaj za lep čas sam spet zaprl vrata do sanj, svojih večnih sanj, ki ne bodo nikoli minile- biti motorist.

Stopil sem v svojo sobo, na sebi sem še imel motoristično jakno. V kotu sem zagledal čelado, jo previdno vzel v roke in se usedel na posteljo. Prav na tiho in iz srca sem se prvič po maminem pogrebu spet iz srca zjokal za kratek čas.

Sedaj sem spoznal: nikoli ni škoda zapraviti denarja za nekaj kar te zelo veseli, kar je za tvojo dušo, ne poslušaj drugih. ŽIVIŠ SAMO ENKRAT. Itak so za druge stvari vedno vsi bolj pametni kot to. Meni je še vedno tako žal, da bi kar znorel. Vse letošnje in najmanj še naslednje poletje bom še hrepenel po moji yamahci.

[alena_bmw]

:004

[Nagaya]

odstavki :angry: :angry: :angry:

[lina]

Povdarek je na ,,MALO sem se razpisal o sebi,,.

:zzz: :zzz: :SS

[Vale]

Povdarek je na ,,MALO sem se razpisal o sebi,,.

:zzz: :zzz: :SS

Poudarke je tudi na tem, da si ti mal tečna :devil:

[lina]

Poudarke je tudi na tem, da si ti mal tečna :devil:

Spet je povdarek na ,,malo,,. :grrr :grrr :grrr

[Zok]

huda zgodbica - me je spomnla na moje obcutke ko sm aprilio domov prpelu - sej ni cudn, da me je ganila do solz!

[Rock-46]

Zakaj me to nekako tako spominja...... :lol1:

Lp;Rock

[klimbra]

Sej ne morem verjet.....pa kaj vam je folk......dečko je napisal svojo zgodbo.Pa takoj po njemu:

-odstavki

-povdarek na kratko

.

.

.

.

..

pa da se vam da.

Fuj in fej!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

[Nagaya]

če to p ise popolnoma zase lahko pise tudi doma v zvezek brez odstavkov ali celo brez crnila v nalivniku.....

......

če zeli da bi to kdo z uzitkom prebral potem lahko vsake toliko stisne enter!

[Zok]

če to p ise popolnoma zase lahko pise tudi doma v zvezek brez odstavkov ali celo brez crnila v nalivniku.....

......

če zeli da bi to kdo z uzitkom prebral potem lahko vsake toliko stisne enter!

...dej se ti neki napis iz srca, da se bomo lahk se nad teboj izzivljal... :naughty:

[klimbra]

če to p ise popolnoma zase lahko pise tudi doma v zvezek brez odstavkov ali celo brez crnila v nalivniku.....

......

če zeli da bi to kdo z uzitkom prebral potem lahko vsake toliko stisne enter!

Hiihhiiiiii....Tejka,sej vem,da si natančna.....sam ne bit tok stroga. :notworthy: :notworthy: :notworthy: :notworthy:

Se bo ustrašu,pa nebo nikol več hotu pisat.Važi?? ;)

[Thundercat]

kroker: zadel si bistvo...ni kej..... :OK: :notworthy:

:ph34r: :afro1:

[SiR]

če si res tolk dober in imaš blazno nor filing probaj najdt sponzorje za motor pa direkt na dirke

[Nagaya]

Hiihhiiiiii....Tejka,sej vem,da si natančna.....sam ne bit tok stroga.   

Se bo ustrašu,pa nebo nikol več hotu pisat.Važi

ok vazi <_<

ampak enter bi pa vseeno lahko stisnu..... :wacko:

[Zok]

če si res tolk dober in imaš blazno nor filing probaj najdt sponzorje za motor pa direkt na dirke

mal podjebavas, a ne?? .)

@tejka: sej ga je. sam ga je po enkrat stiskal, ne dvakrat. ;)

[SiR]

mal podjebavas, a ne?? .)

tokrat za spremembo ne... iz dveh razlogov:

ne poznam nikogar, ki bi v prvih 3 tednih po izpitu nagural 8000 kilometrov s 125-kubičnim osličkom;

ne poznam nikogar, ki bi kot začetnik na izpitni vožnji delal stoppieje in drajsal tačke da bi blo kr hudo ...

Ergo - mora fant imeti res dobr filing ...

[HOMAR]

Pohvala Krokerju

Pa naj se je izmislil ali ne. Potrudil pa se je za vse nas 240 tih ki smo do sedaj prebirali doživetja.

Kdo pa se še tako potrudi in raspiše.

[Zok]

Kdo pa se še tako potrudi in raspiše.

jutr dobis se mojo zgodbo!! :)

[Kroker]

tokrat za spremembo ne... iz dveh razlogov:

ne poznam nikogar, ki bi v prvih 3 tednih po izpitu nagural 8000 kilometrov s 125-kubičnim osličkom;

ne poznam nikogar, ki bi kot začetnik na izpitni vožnji delal stoppieje in drajsal tačke da bi blo kr hudo ...

Ergo - mora fant imeti res dobr filing ...

Oj- pa sej sem vedel, da boste narobe razumel- nisem miskil tako, kolk obvladam motor, ampak da ga vozim z uzitkom, na njemu pozabim na vse skrbi... Ne pa da sem... Ma sej je vseen.

Hehe, odstavkov pa res ni- pisal sem v vordu, pa sem dal samo copy- paste pa so se zgubil!

No SymRu, vsec mi je da nekdo ugovarja mojim trditvam- prihajam iz borovnice, ljudje dobro vedo, da sem se zelo veliko vozil, ce ne verjames, se lahko pozanimas pri kaksnem domacem motoristu, ki jih ni malo. Vozil sem se zadnje tri tedne v avgustu- naredil 8000 km, nato pa se v septembru, ko je bila za sola, takrat pa 2000. Kupil se motor, ki je imel 16000 km, prodal sem ga pa z 27000 km. ¨Vsak dan ko sem se sel vozit sem naredil najmanj 350 km, najvec pa 630!Sedaj poznas mene!

To glede avtosole- ne vem ce je pametno vendar- tu imas njegovo stevilko:

031-339-086- ni ti treba govort kdo, bo ze vedel (drgac sem pa Rok)

Ne vem zakaj se vam zdi vse to tako nemogoce-vozil sem pac povsem sprosceno in brez strahu- tako kot da bi bil povsem sam. Vsi ki sem jih gledal na voznji, so bili vsi presrani- kar tresli so se- valda da je pol nemogoce kej takega narest. Je pa instruktor rekel, da je imel ze en tak primer. Pa saj pravim, kar vprasaj, ce ne verjames!

Popravljeno Februar 23, 2004. Popravil Kroker

[Kroker]

če si res tolk dober in imaš blazno nor filing probaj najdt sponzorje za motor pa direkt na dirke

To mi gre ful na zivce.

Napisal sem pac tako kot je bilo in kot so mi drugi rekli! Se zdalec pa nisem kaj posebno nadarjen- sem se pac z vsem trudom in srcem posvetil temu, da bom nekoc dobro vozil motor- in mislim da ce po 16 urah avtosole, in truda ne bi zvozil tako, bi rabil pac vec ur in ne bi bil za na cesto, oziroma drugace povedano- prodal bi motor, ce bi videl, da pac nimam jajc za mal bl ekstremno vozt! Vedno pravijo da je dober voznik veckrat varen voznik kot pa pocasen in previden voznik!

Avtosola je zato da se naucis voziti po svojih moceh, ne pa samo zato, da dobis tisti papir v roke...

[Ice]

Avtosola je zato da se naucis voziti po svojih moceh, ne pa samo zato, da dobis tisti papir v roke...

nope. tukaj se motis. avtosola je samo za to, da ti overovi sposobnost za upravljanje z motornim vozilom in poznavanje znakov. nic manj in predvsem nic vec. ce se se zavedas, da pridobis s tem papirjem licenco za ubijati se bos zacel drugace voziti.

ekstremizem na motorju se lahko gres, ko potanko spoznas svoje reakcije na dano situacijo in ne kot bruc frisen iz sole. "po svojih moceh voziti" pomeni za veliko vecino ljudi sveze iz avtosole na cesti, da precenjujejo svoje moci.

kako ti vozis ne vem. stevilo km ne pomeni toliko kot mislis. negativne izkusnje na cesti in redno treniranje pravilnega ravnanja v kriticnih situacijah je predvsem za motorista veliko bolj pomembno.

[SiR]

Ne vem zakaj se vam zdi vse to tako nemogoce-vozil sem pac povsem sprosceno in brez strahu- tako kot da bi bil povsem sam. Vsi ki sem jih gledal na voznji, so bili vsi

ma daj glej jaz ne dvomim v tvoje izjave. .. samo pravim, da res malokdo tolk nardi in da ti popolnoma čestitam!

[Kroker]

ekstremizem na motorju se lahko gres, ko potanko spoznas svoje reakcije na dano situacijo in ne kot bruc frisen iz sole. "po svojih moceh voziti" pomeni za veliko vecino ljudi sveze iz avtosole na cesti, da precenjujejo svoje moci.

Se strinjam! Res pa je da sem tisti ekstremizem mislil za poligon. Cesta res ni primerna za to, vsaj na zacetku ne- priznam pa, da sem na zacetku tudi sam parkrat precenil svoje zmoznosti- vendar se je dobro koncalo, oziroma sem vsaj malo vnaprej razmislil, koliko rezerve si bom vzel. Ce si je ne bi, vprasanje, kaj bi bilo...

Pa tudi to drzi, da po 10000 km v bistvu se ne znas povsem dobro oceniti raznih situacij!

[AREA]

Eni ste pa res tečni, kaj mate PMS al kaj?! :angry: :cry:

Kroker, lepo si vse skupaj napisal :notworthy: Ob tem sn se spet spomno kak je blo ko sem jaz prodal svojega...in si enako kot ti zaprl vrata za lep cajt, verjetno vsaj dobrih par let. Ampak za razliko od tebe se je meni to zgodilo čez noč tak da ga nisem mel šanse več niti spucat... :wacko: Prebudil me je telefon, najprej ga sploh nisem hoto dvignit ker sem bil čist crkjen in bi samo ležal v pojstli...ker pa je bil foter vztrajen sem ga po 15 minutah le dvigno...se obleko...in čez 15 minut ga več ni blo - kupec je že čakal :ph34r: Prve tri dni še sploh nisem dojel kaj sem nardil, kot da se to ni zgodilo meni...pol sem se eno jutro zbudil, full dobre volje, yeah, gremo na furo, itak sem z enim modelom zmenjen na rondoju...odprem omaro, vzamem ven jakno, grem proti dnevni sobi da bi si obul škornje pol pa pomislim...pa saj ga več nimaš, kam te greš? Vse skup sem odložo, se vsedo na tisti stol in tam sedel nepremično pol ure, nisem vedo kaj naj sam s sabo...enako še zdaj po 8 mescih :BUA:

Popravljeno Februar 23, 2004. Popravil AREA