Materinski dom ... in spet so se našli...

[Vale]

Je vetrič v belo polje šumel,

je ajda cvetela, je ajda zorela,

tiho v njej otrok je ščemel,

štorklja na drogu dom je imela.

Sneg je ravnico slutenj pobelil,

so veje dreves v ivju ječale,

za ogenj otrok je trske nabiral,

vile so pele, rojence srajčko mu tkale.

Je z mrazom ležišče zima odela,

otroške nožice so mrzle kot led,

žalostna mati "guča" in tiho veleva:

Zaspi, ne odidi med zvezde po plet.

Pred durmi je ena sveča gorela,

je luna bledo svetila sredi noči,

mati je molila, goreče prosila:

Otrok moj, nikar ne zatisni oči.

(Tatjana Majcen)

Sama pa ne morem verjet, ko poslušam na TV-ju ljudi, ki zgroženi izražajo svojo bolečino kako jih bo motil otroški jok, kako so matere v materinskem domu alkoholičarke, narkomanke in vse, samo matere ne :SS

Kot bi rekel Dušan Vaupotič - Dule ... Narode moj ... bog jim odpusti, saj ne vedo kaj delajo :doze:

[Saint]

Ne bo jim odpustil bog, tud partija jim ne bo, tako ali drugače bojo v svoji majhnosti in umazanosti umirali osamljene in boleče smrti. Ko bodo čisto na koncu bodo pa prišli svojci, jih vrgli v dom in prodali hiše, zaradi katerih so žrli zele in krompir celo življenje. :devil:

lp

Rudi

[Vale]

Ne bo jim odpustil bog, tud partija jim ne bo, tako ali drugače bojo v svoji majhnosti in umazanosti umirali osamljene in boleče smrti. Ko bodo čisto na koncu bodo pa prišli svojci, jih vrgli v dom in prodali hiše, zaradi katerih so žrli zele in krompir celo življenje. :devil:

lp

Rudi

:004

[marijan]

spoznali smo se tudi s te strani, sem mislil da vaščani stopijo skupaj samo pri gradnji vaškega doma in otroškega igrišča...sedaj pa ta prispevek GROZNO kam gremo!

[Klo]

Po eni strani je razumljivo da se bojijo oz. ne pustijo vdora v svoje mirno, pošteno in očitno zdolgočaseno naselje, ki so si ga ustvarili (potem ko so vzgojili in "se rešili" svojih naslednikov). Dandanes je skoraj razumljivo tudi biti skeptičen do novih sosedov, ki naj bi se priselili od bohvekje (sploh če gre za socialno ogrožene!!). Po drugi strani so pa s tem pokazali svojo pravo plat...popolnoma nesočutno, sovražno nastrojeno vase zagledano in brez kakršne koli želje pomagati....najbrž komurkoli, ne le tem ženskam... :?

[Ice]

spokajte jih v dom za ostarele - za kaj drugega tako niso. motijo jih otroci. :blink: pa kaj so sploh se normalni?!

mene vcasih otroci tudi motijo, predvsem ko piskajo tisti svoj 15x povisani C. -> :blink: :wacko: da bo jim zaradi tega prepovedal piskanje? no way. saj obstajajo okna, jih lepo zapres in basta. al pa cepke v usesa. :)

[RAN]

spokajte jih v dom za ostarele - za kaj drugega tako niso. motijo jih otroci. :blink: pa kaj so sploh se normalni?!

mene vcasih otroci tudi motijo, predvsem ko piskajo tisti svoj 15x povisani C. -> :blink: :wacko: da bo jim zaradi tega prepovedal piskanje? no way. saj obstajajo okna, jih lepo zapres in basta. al pa cepke v usesa. :)

:yea2: :OK:

[RAN]

Po eni strani je razumljivo da se bojijo oz. ne pustijo vdora v svoje mirno, pošteno in očitno zdolgočaseno naselje, ki so si ga ustvarili (potem ko so vzgojili in "se rešili" svojih naslednikov). Dandanes je skoraj razumljivo tudi biti skeptičen do novih sosedov, ki naj bi se priselili od bohvekje (sploh če gre za socialno ogrožene!!). Po drugi strani so pa s tem pokazali svojo pravo plat...popolnoma nesočutno, sovražno nastrojeno vase zagledano in brez kakršne koli želje pomagati....najbrž komurkoli, ne le tem ženskam... :?

To je karakteristika slovenskega folka.

Zadrti smo do amena.

Od tod tud tako velik procent samomorov.

Nekaj zelo samouničevalnega je v nas.

Zakaj je tako ?

Ne bi vedu.

[Brrrm]

Ujel sem nekaj malega na TV, da približno vem, za kaj gre.

Niso pa zadeve vedno tako črno-bele. Je vmes še vedno dosti sivega.

Ali imajo starci prav ali ne, o tem ne bom in mi je tudi čisto vseeno.

Menim pa, da je pri nas težava v negibljivosti ljudstva.

Večina hiš in stanovanj je bila zgrajena ali kupljena v potu lastnega obraza in na žuljih lastnih in prijateljskih rok.

Zaradi tega je trg nepremičnin dokaj tog in večina niti v najslabših sanjah ne sanja o tem, da bi svojo hišico prodala in se preselila kam drugam. Še nismo v dovoljni meri navajeni tega, da v življenju večkrat menjaš službo in bivališče.

Je pač tako in tisti starci pač varujejo udobnost svojega bivališča.

Pa da ne bi mislili, da so zgolj tisti starci s TV tako ozkosrčni in lastniškoposestniški zakrknjeni materialisti, ki vidijo zgolj sebe, svojo lastnino in nikogar drugega.

Smo imeli kakšen teden nazaj tukaj nekje debato, ki je govorila o sedanju na motorje na razstavah in v trgovinah. In nemalo motorsvetovcev je zapisalo: jaz pa na moj motor v trgovini ne pustim sedati, ker lahko kdo z zadrgo poškoduje lak na rezervoarju. (res neka velika poškodba)

Starci branijo svoj mir in vrednost nepremičnin, motorsvetovci pa lak svojih rezervoarjev in ceno svojih premičnin.

Kdo je bolj ozkosrčen? :?

Voham jaz tu nekje nekaj dvojne morale? :P

[RAN]

Brrrrm, zato pa sem napisal da smo taki.

B)

[Ice]

.....voham jaz tu nekje nekaj dvojne morale? :P

ne vem kaj ti vohas, jaz voham dobro domaco pecenko (ce bo ratala. upam. :P )

samo jaz motorja enkrat ko sem ga kupil ne pustim v trgovini. pa ne zaradi prask po tanku.

[Brrrm]

No, potem so motorsvetovci še slabši.

Nekateri šele objavijo namero, da menda nameravajo kupiti motorcikel, pa se že kapricirajo. :naughty:

[Thundercat]

v postojni imamo materinski dom in sploh ni čutit da je tam....če nebi vedu in imel žlahto ki dela v kuhinji sploh ne bi bilo razlike......

ljudje smo čudni.....

[Ervina]

Članek Svetlane Makarovič v prejšnji Sobotni prilogi dela (Delo, 10.4.2004)

"Pomisleki''

Materinski dom Prav zanimivo bi bilo zvedeti, koliko je v naši deželi ljudi, ki bi si drznili odkrito priznati, da ne prenašajo otrok. Jaz sama jih poznam kar nekaj, ki se držijo čim bolj stran od otroškega vrveža, pa niti niso suhe veje na zdravem telesu našega naroda, kakršna sem jaz: niso se tako kot jaz prelisičili mimo zakonskih in družinskih in materinskih svetih dolžnosti. Pa vendar zlepa ne bo nihče izmed njih priznal, da mu gre do obupa na živce mulc, ki po ves dan piska na svojo prekleto trobento, razbija z avtomobilčkom po mizi ali se na vsak način hoče splaziti človeku čez kolena ravno takrat, ko drži v roki kos kruha, na debelo pokapljan z medom.

Tu smo seveda brez moči, kajti ne glede na to, kako starši s svojim otrokom ravnajo, občutiš v sebi nepremostljivo oviro, ko si želiš mulca nahruliti ali mu celo dati eno po riti. Sicer pa so starši vsega sveta očitno prepričani, da je njihov otrok enkraten, brezmejno simpatičen, neverjetno zanimiv, inteligenten in krasen in ne vem kaj še vse - kar pa jim ne preprečuje, da ne bi poživinili, če jih pobruha tuj otrok. In da ne bi mirno prezrli hrepenečega smrčka tujega otroka, kadar vpričo njega samo svojemu kupujejo sladoled.

Z menoj je pač tako, da v vsesplošni poplavi zagotavljanja neizmerne ljubezni do otrok živim s svojo očitno čustveno okvaro, namreč da me otroško čebljanje na smrt dolgočasi, da se mi rožnati dojenčki bele rase ne zdijo niti najmanj ljubki in da me zahtevno cmihanje in srdito vreščanje razvajencev kar se da hitro odžene iz njihove bližine. Ampak z otroki je približno tako kakor z mačkami, manj ko pokažeš zanimanja zanje, bolj pritiskajo za tabo, in ker jih pač nočem prizadeti, se kar naprej umikam in izmikam in skrivam, zraven pa sem vsakemu tečnemu malemu "gremlinu" vsakič znova hvaležna, ker ni moj. Seveda če ustvarjaš pravljice, si to ljudje avtomatsko razlagajo, da si silen ljubitelj otrok in da prav gotovo neizmerno hrepeniš po njihovi bližini že samo zato, ker nimaš svojih.

Sicer pa je isto doživljal že veliki pravljičar Andersen. O njem skrbni pedagogi seveda zamolčijo, da otrok kratko malo ni trpel, da se jim je tudi on vse življenje odmikal, umikal in izmikal. Vendar sem globoko prepričana, da je na znotraj prav tako zasijal kakor jaz, ko se je katera njegovih pravljic ugnezdila v kakšnem premraženem srčku, in da si tudi za hip ne bi pomišljal, če bi bilo treba malemu bitju pomagati iz stiske, ga potolažiti, ogreti, nahraniti.

Enako mislim o Oscarju Wildeu, avtorju prelepe pravljice o srečnem princu in njegovem lastovičku. Tudi Wilde je na svojstven način protestiral, ker so ga hoteli razglasiti za ljubitelja otrok, ki se je sarkastično pošalil z izjavo, da "kdor sovraži otroke in pse, ne more biti slab človek ..." In s tem je seveda do konca razjaril pocukrane bebce, ki vsako izjavo jemljejo dobesedno in smrtno resno. In vem tudi, da noben resnični umetnik kot tudi noben kolikor toliko duhovno razvit človek za nič na svetu ne bo storil žalega malemu bitju, ne otroku ne živali ne roži. Pač pa to pogosto počno ravno tisti, pri katerih naj bi bil otrok najbolj na varnem: starši, sorodniki, vzgojitelji, celo duhovniki.

Videla sem žensko, ki je svojo triletno hčerko udarila po ustih, videla varuško, ki je srdito stresala dojenčka, da bi ga utišala, videla očeta, ki je lastnemu sinu primazal zvenečo klofuto, videla učiteljico, ki je učenca pred vsemi ozmerjala s kretenom in norcem. Kar zadeva matere, jih je pa vseh vrst in naj mi nihče ne klafa, da je mati dobra že samo zato, ker je mati.

Nikakršne ženske solidarnosti ne občutim. Nobenega sočutja do žensk, ki se danes, v tretjem tisočletju, pustijo pretepati in poniževati svojim dedcem. Še manj do tistih, ki se pustijo tepsti vpričo otroka. Tistim pa, ki dopustijo, da jim moška surovina pretepa in zlorablja otroke, pa bi najraje še sama eno primazala.

Moje spoštovanje se začne šele takrat, ko se jim v buticah vendarle nekaj premakne in sprevidijo, da morajo takoj pograbiti pamža in se z njim zateči na varno, pa čeprav na gorsko kmetijo, čeprav v barako, za prvo silo k znancem, ali pa, če na srečo obstaja materinski dom, tja.

In tu se začenja grozljiva zgodba o novem materinskem domu tam nekje, recimo, na Štajerskem. Našel se je človek, ki je prepustil svojo nenaseljeno stavbo tamkajšnjemu centru za socialno delo. Pohiteli so, hišo obnovili in objavili, da je novi materinski dom pripravljen za vselitev najbolj ogroženih mater z otroki. A zgodilo se je kot v hudih sanjah. Zbrali so se namreč razjarjeni krajani, pretežno upokojenci, in zatarnali, da bo dejavnost materinskega doma ogrožala kvaliteto življenja v njihovem naselju in da bi veliko število mater in otrok "na kupu" povečalo hrup, živžav na ulicah.

Tudi jaz imam rada svoj mir. A najmanj kar bi storila v njihovem primeru, je, da bi dala prispevek za ureditev materinskega doma, pa čeprav v neposredni bližini mojega bivališča. Kajti ti otroci, ki najdejo vsaj borno zavetje v materinskih domovih, to so objokani otroci, prestrašeni, pretepeni, poniževani otroci, ali ne razumete tega, vi staruhi smrduhi?! Pa ne, da vam gre v nos morda celo to, da niso vsi čistokrvni Slovenci? Najbrž bi vas tudi to motilo, kaj?

Sama živim s tremi starimi, čemernimi mačkoni in zmeraj bolj sem jim podobna. Pa se je ondan priklatilo od kdovekod drobno, prestradano, razkuzmano mače. Zdaj zganja celega hudiča po hiši in mačkoni so silno ogorčeni. Ampak nihče od njih ni dvignil šape nad tega mladiča, nihče ga ne podi od hiše. Kajti živali imajo tisti čut, ki ga vi, človeški smrduhi, nimate, namreč, da se mladiču ne stori hudega kratko malo zato, ker je mladič. In vse živali imajo ta čut, da prizanašajo mladičem svoje vrste - vse živali, razen človeške.

Zdaj se pa le v miru pripravljajte na blagoslovljene velikonočne praznike, ko vlada med ljudmi božji mir pa ljubezen pa oljčne vejice pa umorjeni jagenjčki in take lepe stvari. Jajca imate pa itak že pobarvana - torej vesela aleluja!"

[Nagaya]

jest mam Svetlano tako rada :wub: B) B) B)

...čeprav tako zelo cemerno zgleda .)

[Brrrm]

Zelo lepo zapisano, tisto od Svetlane Makarovičeve.

Amapk.

Vedno je kak vendar.

Koliko pregnanim materam z otroci je nudila zatočišča v svojem praznem domu?

V koliko odborih za izgradnjo materinskih domov sodeluje?

Koliko plač in koliko kvadratnih metrov svoje posesti je odstopila za materinske domove?

Nikjer v njenem pisanju zasledil niti najmanjšega namiga v smislu: dom je že zgrajen, matere z otroci že nestrpno čakajo, krajani so proti in komplicirajo, dajte, pošljite k meni in mojim mačkom v prazno hišo dve ali tri matere z otroci, bom 6 mesecev poskrbela zanje, dokler se tisto s krajani ne reši.

Blebetanje in leporečenje neprizadete in udobno vatirano izolirane.

Povejte mi temo, pa bom takoj lahko začel brati levite komurkoli, samo da nisem osebno ali imovinsko prizadet. Noben problem.

:angry:

[Nagaya]

a nisi ze sredi dejanja :hmm:

[Brrrm]

Seveda sem, saj zato pa sem napisal: noben problem.

:P

[Manu]

Brrrm,

mi je kapnilo nekaj na male možgane (kar se mi seveda konstantno dogaja :) )

Ko bodo tvoji otroci jeseni šli v Ljubljano študirat, jih čez teden ne bo doma; no ja, ta velke tamale že zdaj ni.... Torej imaš zdaj eno sobo, jeseni pa kar dve prazni. :rolleyes:

Ko pa bo šel še tamaw tamaw čez tri leta, boš imel pa kar tri. :rolleyes: O:-)

:devil: :P .)

[Brrrm]

Še to sem pozabil dopisati.

Nevedno ljudstvo bi vsekakor moralo vznak z odprtimi usti pasti, ker je zadevo spisala in podpisala sv.mak.

Pravljice in pesmice njene so mi več, ampak velja tisto, ne sodi sina po očetu ali obratno. Zaradi čudovitih izdelkov nikjer ne piše, da je tudi avtor svetal vzor za prav vse.

:hmm: :o :huh:

[Nagaya]

jest se bom to pot malo vzdrzala.....

zadeva je preveč sivo- sivo -siva, da bi se lahko clovek postavil na katerokoli stran in bil v sebi popolnoma prepričan da se je pravilno odlocil....

res je da mi gredo otroci prej na zivce. kot da bi se ob pogledu nanje topila od ljubezni in navdusenja...a res je tudi da ob postavitvi materinskega doma v našem naselju ali ulici ne bi pomislila na to, da bi javno protestirala...,,kajti, ko smo tako hladni in egoisticni da iz svoje blizine podimo tiste, ki rabijo najvec nase pomoci ....in vse kar bi bilo potrebno z nase strani je zgolj toleranca...a se te ne premoremo dovolj....kaj bo potem z nami ko bomo rabili pomoč? :hmm:

dan, dva nazaj (sej ne vem vec) sem gledala po tvju nekega ata, ki se je pritozeval da tega (doma) ze ne bo imel v svoji ulici , kajti on je star 82 let in bi imel rad malo miru.....in ker bi on rad imel malo miru - revez bogi zgarani, bo sedaj ostala cetica mater z otroci na cesti...

vse postrelit pa bo mir :angry: :angry: :angry:

a sem omenila da gredo meni blazno na zivce upokojenci, ki mi onemogocajo normalno uporabo avtobusa in bliznje veleblagovnice s svojoi senilnostjo in pocasnotjo...veste ..imam 27 let in bi rada zivela brez cakanja v banki in brez ruvanja na avtobusu....

Popravljeno April 21, 2004. Popravil tejka

[Brrrm]

Je to res Manuela.

Vendar mi niti na kraj pameti ne pade v glavo, da bi v svoj dom vabil matere z otroci.

Pa tudi mi na kraj pameti ne pade, da bi kritiziral občane, ki si materinskega doma ne želijo.

Takšni pač smo.

Si predstavljaš skladišče za jedrske odpadke tam doli v Kanomlji in svoje reakcije ob razgrnitvi urbanističnega načrta.

Boš rekla, ni isto.

Ni enako, je pa približno. Za oboje obstaja velik družbeni interes.

Dvojna morala je posredi. :P

[Nagaya]

pa se nisem vzdrzala :angry:

Popravljeno April 21, 2004. Popravil tejka

[Nagaya]

kako se ti to lahko zdi primerljivo zgolj zato ker je v druzbenem interesu?

odlagalisce jedrskih odpadkov in materinski dom? :blink:

[Manu]

Si predstavljaš skladišče za jedrske odpadke tam doli v Kanomlji in svoje reakcije ob razgrnitvi urbanističnega načrta.

:kva2: :kva2: :kva2:

Maš prow. Nobenga materinskega doma več nikjer!!!!!!!!! :angry:

B)