Al` se prav káša ali kašá piše?

[Špilferderber]

iščemo slavista za pogosto slišan problem (slišiš oboje):

01.) NADZOR: ali je pravilni naglas na A ali na O

02.) ANEKS: ali je pravilni naglas na A ali na E

iščem znalce, zato odgovori tipa po-moje-je-pa-to-prav odpadejo..

hvala! :OK:

[Marky]

Nadzor na O, aneks na E. Vir: Slovenski pravopis 2001

[Janis]

Nadzor na O, aneks na E. Vir: Slovenski pravopis 2001

Jaz pa menim da je naglas na A pri besedi ANEKS, in sicer ostrivec.

[Ervina]

Namesto aneksa se uporabi slovensko besedo - priloga. .)

[Špilferderber]

prepričana?! :hmm:

Popravljeno September 20, 2004. Popravil špilferderber

[HHV]

SSK:

aneks -a m (e) knjiž. priloga k spisu ali

pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi

tekstnokritični aneks; aneks konvencije o

cestnem prometu; aneks memoranduma // redko

prizidek: aneks k valjarniški lopi

Eh, za managerske in politične barabine je pripravneje, da uporabljajo raji neznane besede. Se bolj kunštno sliši, pa ni nevarnosti, da bi preprost človek čutil, da ga nategujejo. Torej aneks, pa ni važen naglas. Če prav pomislim, se s poudarkom na n še najbolj zapleteno sliši.

[Jurij]

Jest sem še vedno slišal naglas na A pri Aneksu...

pôst scríptum:a nam je dolgcajt...v kaj se zapikujemo... :?

[Špilferderber]

Jest sem še vedno slišal naglas na A pri Aneksu...

pôst scríptum:a nam je dolgcajt...v kaj se zapikujemo... :?

velikokrat, sploh v TV dnevniku, kjer so dečve verjetno hudo izobražene v SSKJ (razen Marjete Klemenc, ki se je še v vsakih poročilih vsaj enkrat zmotila - preverite) sem slišal naglas na E...

zapikujemo zaradi dolgčasa?! služba ne dopušča pretirane zajebancije .)

[KeC]

anéks - vir: sskj

[Ervina]

prepričana?! :hmm:

Pri redakcijah aktov evropske unije sme zasledila popravke lektorjev, da so v prevodih popravljali anékse ali ánekse v priloge.

[KeC]

Edino pravilno :OK:

[rozi]

Malo v razmislek:

Naj za ilustracijo omeniva samo nekaj primerov tipičnih posamičnih napak. V šoli marsikateri učitelj s prešibkim poznavanjem zborne slovenščine svoje učence nehote nauči kakšno napačno obliko, npr.: Válentin Vodnik, Janko K^ersnik (pravilno: Valentín, Kersník), príslov, bínom (pravilno: prisl`ov, binóm), Ójdip, Áhil in Ódisej (pravilno Ojdíp, Ahíl in Odis^ej), Pórtugalska, Nízozemska in Nórveška (pravilno:Portugálska, Nizozémska, Norvéška). Na Štajerskem marsikateri šolski pedagog in psiholog besedo otrok, ki je ena najpogostejših v njegovi rabi, naglašuje popolnoma napačno: ótrok (pravilno: otr`ok). Kako zbega učenca ali dijaka, če na primer sliši profesorja slovenščine naglasiti besedo Ukrajína na i-ju (kar je tudi pravilno), profesorja zemljepisa pa Úkrajina. Ali res smemo pričakovati od dijaka, da bo sam od sebe vedel ali pa v priročnihik preveril, katera oblika je pravilna?...

... Le malo pravnikov pravilno naglašuje besedo anéks (večinoma napačno naglašujejo prvi zlog besede), v govoru gospodarstvenikov pa sta zelo pogosti napačni naglasni obliki spórazum in óbračun (pravilno ju naglašujemo na u-ju).

Vir: Cvetka Šeruga Prek, Emica Antončič, Slovenska zborna izreka - priročnik z vajami za javne govorce, Aristej, Maribor 2003

[Saint]

Glede na to, da je mama slavistka, imam doma odlično vzgojo, kako se kaj reče. Moje mnenje je pa da slavisti absolutno pretiravajo in "slovenizirajo" ustaljene pojme, dajejo naglase, ki niso v uporabi, izumljajo besede... v glavnem, delajo delo zaradi dela samega, ne pa za to, ker bi s tem kaj popravili slovenščino. :kva2:

Vem, kake boje sem imel z lektorico (ups z mamo), ko mi je popravljala diplomo, na koncu je popravljala samo še ločila in pravopisne napake. Je pač tako da pravo, no pa tudi zdrav razum in pravopis dostikrat ne gresta skupaj. :OK:

lp

Rudi

[SiR]

Glede na to, da je mama slavistka, imam doma odlično vzgojo, kako se kaj reče. Moje mnenje je pa da slavisti absolutno pretiravajo in "slovenizirajo" ustaljene pojme, dajejo naglase, ki niso v uporabi, izumljajo besede... v glavnem, delajo delo zaradi dela samega, ne pa za to, ker bi s tem kaj popravili slovenščino. :kva2:

Vem, kake boje sem imel z lektorico (ups z mamo), ko mi je popravljala diplomo, na koncu je popravljala samo še ločila in pravopisne napake. Je pač tako da pravo, no pa tudi zdrav razum in pravopis dostikrat ne gresta skupaj. :OK:

lp

Rudi

tulele si si pa dal krasno opravičilo za lastno ignoranco, a?

pa saj pravniki bi lahko nekaj vedeli o upoštevanju pravil? aja, no - SSKJ vendarle ni Uradni list oziroma Zakonik, a? :)

[Špilferderber]

tulele si si pa dal krasno opravičilo za lastno ignoranco, a?

pa saj pravniki bi lahko nekaj vedeli o upoštevanju pravil? aja, no - SSKJ vendarle ni Uradni list oziroma Zakonik, a? :)

..verjetno bi pa bila podobna fora, če bi informatiki dvajset let govorili o modemu z naglasom na O, potem pa bi Toporiško rekel, da bi pa lahko bil modem z naglasom na E...

:hmm:

[Saint]

Ma ni problem v pravilih na splošno, problem je samo v določenih, ki so v "civilni" rabi sicer potrebni, ker bi stavki drugače klobase ratali, pri pravu pa...

Na primer, v določenih določbah je potrebno zapisati tudi po nekajkrat zapored besedo ali. Lektorji zaradi tega dobijo ošpice in bi kar takoj vejice notri tlačili, z vejicam, bi pa zadeva popolnoma drugi pomen dobila, čeprav modeli trdijo, da je to v bistvu isto, no samo naj se vsakič pred sodiščem ali pa še huje pred uradnikom kregat, da je zakonodajalec tam namesto vewjice ali mislil... no go. :kva2:

Podobno je tudi s kakimi ustaljenimi termini, ki jih slovenizirajo, da se mora potem skoraj cel predmet v 1. letniku temo posvečat (Pravoznanstvo). Je takih primerov še več, samo brez veze sedaj morit s tem.

lp

Rudi

[SiR]

misliš primer:

"dunajskega ali pico ali sendvič ali gnjat" vs. "dunajskega, pico, sendvič ali gnjat"?

Pa saj je okej z vejicami ;) Je pa res, da je z "ali"-ji bolj 100% dorečeno.

sicer pa je preveč "ali"-jev domena slogovne obdelave besedila, ne pa tudi lektorske... :)

[Brrrm]

no - SSKJ vendarle ni Uradni list oziroma Zakonik, a? :)

Točno tako.

SSKJ ni zakon dovoljenega.

Je zbirka najdenega.

Sestavljali so ga tako, začeli že v času, ko osebnih računalnikov še ni bilo na vsaki pisalni mizi, da so prebirali besedila in na kartončke izpisovali besede in njihov pomen v dotičnem besedilu.

Brali so od leposlovnih knjig, do zabavnih časopisov in znanstvenih člankov posameznih strok in izpisovali.

Zato so v slovarju besede, ki so jih našli, ne pa zgolj besede, ki so dovoljene, da ne napišem primerne.

Verjetno bi bil boljši naslov zbirke Slovar Slovenskega Zapisanega Jezika, a so se odločili za Knjižnega, ki pa ima poleg tega, da ga najdemo v knjigah (torej nekje zapisanega), tudi sopomen "pravilnega".