Na daljša potovanja sam?

[Twity]

Sem enakega mišljenja :D

Pozdrav od Roberta

Jst tud..

Do zdaj še nobene full slabe iskušnje kakšnega solo voznika nisem zasledil v temi..a to pomeni, da se to redko zgodi, al da se samo ene 3-4 sami vozmo okrog?

Pred leti sem slišal, da je en motorist v bojazni pred krajo m. zvečer z lisicami priklenil sebe na motor..zjutraj, ko se je zbudil je imel samo nekaj malega cunj na sebi, motorja nikjer, prtljage lih tako ne..

A ma kdo kakšno podobno zgodbo za povedat?

LP,T :kva2:

[Robert]

Pred leti sem slišal, da je en motorist v bojazni pred krajo m. zvečer z lisicami priklenil sebe na motor..zjutraj, ko se je zbudil je imel samo nekaj malega cunj na sebi, motorja nikjer, prtljage lih tako ne..

A ma kdo kakšno podobno zgodbo za povedat?

LP,T  :kva2:

Ne vem ali mi je kdo povedal ali sem nekje prebral, tip naj bi motor privezal za steber + namestil U klučavnici na zadnje in sprednje kolo, zjutraj pa, ko se je zbudil, motor še tam, vendar brez agregata :P Za popizdit :D Če se ne motim naj bi se to zgodilo nekje na Azurni obali.

Pozdrav od Roberta

Popravljeno Oktober 5, 2004. Popravil Robert

[Thundercat]

+ občutek svobode

a če gre kdo s tabo si pa ne-svoboden...si suženj al kako....

ne vem kaj vam gre po glavi,da ste svobodni če se okol vozite sami....jst se vozim okoli s klapo pa mi še nikoli ni to dajalo občutka da nimam svobode....

[suzuki]

Hola!

Rok je povedal, naš kletar pa uresničil. Ni kaj dodat.

[Robert]

a če gre kdo s tabo si pa ne-svoboden...si suženj al kako....

ne vem kaj vam gre po glavi,da ste svobodni če se okol vozite sami....jst se vozim okoli s klapo pa mi še nikoli ni to dajalo občutka da nimam svobode....

←

Thundercat, tukaj se ne govori o enodnevni furi, ampak o potovanju. Očitno ne veš kaj hočemo povedat. Lepo je potovat z več motorji, vendar več ljudi, večja verjetnost za neskladje. Eden bi šel sem, eden tja, eden bi si ogledal to, eden drugo, na koncu pa pride do konflikta. Včasih se je treba zaradi večine prilagajat drugim in potem je tukaj občutek svobode vprašljiv. Jaz osebno sem za eden do dva motorja zraven in nič več. In še to podobna vožnja kot jo imam jaz, ker nekoga nimam namena lovit in se tako sebe spravljat v nevarnost ali se ves čas bat ali grem za nekoga prehitro in ga tako spravljat v nevarnost. Rad imam svoj tempo. Zato raje vidim, da če že gremo v večjem številu, stil vožnje pa je različen, da gre vsak po svoje, in se na postankih in na koncu dneva dobimo na istem kraju in si ob pivi povemo kaj smo vidli, srečali, doževeli, itd. Moje mnenje in v tem kontekstu občutek svobode, vsaj zame.

Pozdrav od Roberta

Popravljeno Oktober 5, 2004. Popravil Robert

[Desert Soul]

Ufff, šele zdaj opazil to zanimivo temo. Nekako sem podobnega mišljenja kot Area, Twity in Rok, moj stil je solo, vendar pa je vsak od nas drugačen.

Ko sem še potoval na štop, sem potoval vedno sam (Španija in Portugalska), spal zunaj v vreči, le prvi Maroko sem obdelal s prijateljem, pa nikoli ni bilo težav. Tudi Albanijo in Bolgarijo, pa še Maroko sem potem z avtom preoral solo, zadnji podvig z avtom je bil malo po Bližnjem vzhodu in severni Afriki (3 mesece in pol), pa tudi vse ok (če koga zanima, si zadevico lahko pogleda na Desert Soul), torej važna je pozitivna naravnanost, pa bo vse ok. :OK:

Prednosti solo potovanja so mnogi že opisovali, sam pa sem opazil tudi to, da za mnoge lepe trenutke nisem dovzeten, če sem v družbi. Na poteh sem doživljal neke vrste katarzo, vračal sem se "boljši človek". Je pa seveda odvisno od tega kaj je cilj potovanja.

Če si sam, kot je že bilo omenjeno, stopaš v tesnejšo interakcijo s svetom okrog sebe, po lastnih izkušnjah pa si upam trditi, da tudi, če grej "kaj narobe", ima stvar nek svoj cilj, ter da nikoli nisi sam (še sredi puščave pricaplja nekdo mimo, ko si do vratu v godlji). Kakšen cilj? Predre se tu zračnica, obsediš na bankini, mimo pride možakar, na koncu pa končaš na tridnevni poroki mlajše hčerke, njegov bratranec pa ti po super ceni uredi karto za trajekt, na katerega greš čez par dni. Na primer.

Po izkušnjah sem, ko sem sam, bolj dovzeten za signale, opozorila, smernice, bližje... naravi? :P Je pa res, da se po vrnitvi bolje spomnim delov poti, na katerih sem imel družbo.

Ampak to je moja zgodba, hvala bogu pa smo si različni... :wub:

[vrho1679]

a če gre kdo s tabo si pa ne-svoboden...si suženj al kako....

ne vem kaj vam gre po glavi,da ste svobodni če se okol vozite sami....jst se vozim okoli s klapo pa mi še nikoli ni to dajalo občutka da nimam svobode....

←

Se pravi greš s klapo. Se ustaviš kjer koli ti duša poželi, če ti je nekje všeč ostaneš kak dan dlje in drugi te čakajo. Če te zanima "kam pa tistala cesta pelje?" zaviješ nanjo in drugi si mislijo OK. Dobra klapa. :hmm:

Mal si pretiraval s suženjstvom in narobe razumel tisto "svobodo".

[Climber]

Desert soul, je praktično povedal vse, kar bi hotel povedati sam, dodal bi le - če se spravijo na pot skupaj ljudje, ki so vsak zase sposobni potovati sami in sprejemati življenje okoli seb kot je opisal desert soul, potem je tudi potovanje v družbi lahko odlično.

Pa še moja definicija samote: Biti sam je stanje popolne nenavezanosti, na karkoli v okolici (ljudje, živali, predmeti, ...) ne pa odsotnost le teh. :hmm:

[Twity]

Desert soul, je praktično povedal vse, kar bi hotel povedati sam, dodal bi le - če se spravijo na pot skupaj ljudje, ki so vsak zase sposobni potovati sami in sprejemati življenje okoli seb kot je opisal desert soul, potem je tudi potovanje v družbi lahko odlično.

Se strinjam, Desert soul je to lepo opisal..

Ornk solo potovanje je dobro vsake toliko časa izvesti..za dušo.

LP,T :kva2:

[Vivid]

Da objavim jaz še mojo čisto svežo izkušnjo.

Dobil sem priložnost za "delovni izlet" v Kalabrijo in po razmišljanju, ali iti dol z avionom ali vlakom, sem se odločil za motor - sploh pa, ker sem imel delno povrnjene potne stroške.

Odpravil sem se sam (sicer sem bil potem dol kregan od fellow motoristke, ki če bi vedela, da grem z motorjem, bi tudi ona pustila doma avto in se pripeljala dol na 2 kolesih...).

Obdobje je bilo ravno pravo - zadnji teden v septembru in začetek oktobra za povratek. Tu je bilo sicer malo mrzlo, dol pa sem predvideval da bo lepo toplo (in je tudi bilo).

Poti v eno smer je bilo 1200 km, za dol sem se odločil, da jo bom prevozil v 2 dneh. Žal sem šel na pot relativno nenaspan, kar se mi je maščevalo - avtocestni odseki so se vleeeekli, velikokrat sem preklopil na "navadno" cesto, pa rit me je bolela. Dobra stran je bila ta, da se mi ni bilo potrebno dodatno ustavljati zaradi želja sopotnika ali voznika drugega motorja - imel sem namreč krepko dvodnevno zamudo že ob odhodu.

Spanje v hotelčku na poti (po ca. 820 km) je bilo kratko, a učinkovito in naslednji dan sem užival po cestah in si ogledoval lepote pokrajin, ki so šle mimo. (Pustimo to, da me je ob 6h30 zjutraj en traktorist tako izsilil, da bi skoraj končal v njemu, saj verjamem možakarju, da ob tej uri res ni pričakoval nikogar... Adrenalinsko!).

Potoval sem približno 17 ur (brez spanca).

Pot nazaj sem si zadal opraviti v enem samem dnevu, kar mi je tudi uspelo (14 ur vožnje) - vrniti sem se moral čimprej zaradi (delovnih in drugih) obveznosti doma. Sistematsko sem si zamislil počitke za kavo (2x), za hrano (2x) ostalo pa ko je bil motor žejen ali pa ko je bolela rit.

Tak tempo lahko furaš samo solo.

Uživancija pa je bila!

---

Sicer ponavadi potujeva s punco (ona sedi zadaj), včasih tudi v kombinaciji s še enim avtom in jih uporabimo za support - če kaj prtljage ne gre na motor ipd.

Glede tehnike pa imam relativno nov motor, sicer italijanske izdelave (saj tu pa tam kaj odpove, vendar nič resnejšega, sicer pa ima aprilia v Italiji dokaj dobro servisno mrežo). Za občutek varnosti imam s sabo plastik money, razmišljam pa še o AMZS članstvu plus.

[Noise]

Desert Soul. B)

[GorazdH]

sam, v dveh, v skupini.... :lol1: to je kot s seksom, lahko si ga d... ali pa se potrudi še kdo drug... :kva2: važno da se uživa :OK: pa lep pozdrav

[Metlca]

Zanimivo se je VČASIH peljati še s kom, drugače pa midva z boljšo polovico v glavnem potujeva sama, pa naj gre za eno ali več dnevni izlet, ali pa za dopust.

Prednosti in slabosti ste večinoma našteli že pred mano.

Midva vožnjo z motorjem jemljeva kot nekakšno svobodo (v primerjavi z drugimi prevoznimi sredstvi). Navajena sve drug drugega, ponavadi imava podobne interese, všeč so nama podobne stvari.... Zakaj bi to uživanje, ko pobegneva od problemov in sedeva na motor pokvarila s prilagajanjem še komu. Zadosti nama je družba drud drugega.

Vsekakor pa povsod lahko dobiš družbo, če si to želiš in za kolikor si to želiš.

Do danes še nisva imela slabe izkušnje, pa sva že kar nekaj prepotoval. Morda bova spremenila mnenje, ko bova naletela na problem, do takrat pa zagovarjava SOLO RIDERSTVO.

[trarara]

Večinoma vozim sam. Tu in tam na dnevni vožnji sem bil s prijatelji, daljše pa sem vedno delal sam. Letos sem bil v Bolgariji, 3.500 km v osmih dneh. Dolgčas mi ni bilo, saj si skoraj cel dan na motorju, zvečer pa kakšen klepet z domačini potem pa itak spanje.

[Dave]

Letos sem sel sam na pot - hotel sem priti do provanse, pa so se potem cilji spremenili in sem bluzil po Svici, pa po Italiji, pa po Avstriji. Po kakem tednu mi je postalo cisto malo dolgcas. Drugace sem se imel super.

Rad se vozim sam. Rad se vozim v druzbi. Rad se vozim z dobrimi prijatelji, ker sem rad z njimi. Rad se vozim sam, ker grem spat ko mi pase, ker grem jest ko mi pase, ker se vozim tocno tolk casa kot mi pase, ker lahko furam romanticne predstave o izkusenem uporniku proti sivi druzbi, individualnezu, ki zivi za odprto cesto la-la-la.

Mam oboje vrste izkusenj s sopotniki na daljsih poteh. Z enimi mi je blo super, z enimi obupno.

[jalovec]

Sam pa nikamor, je ze fajn kaksno druzbo imet!!!!!! :004 :beer2:

[moto rider]

Twity!

S tem je pa tako. Če greš z družbo, je zabava na vsakem postanku. Pa pizdarije tudi. Odloči sam. Ti že veš, kakšen človek si in kakšne družbe si želiš.

Če greš sam, ti bo vedno dolgčas. Ali pa nikoli!? Zavisi od tvojega karakterja in hotenj.

Poznam človeka, ki striktno hodi sam. On že ve zakaj. Pa ga nikoli ne tare domotožje. Ali veš zakaj?

Ker je vse tako zanimivo in ga nihče ne jebe. Ne v dežju, ne v vročini, ne v lepih trenutkih, ne v pizdarijah. Odvisno kakšen človek si.

Na vsako pot, takšno ali drugačno se pripravi. Zavisi koliko časa imaš. To deli s kilometri, zanimivostmi in svojimi hotenji. Slišal sem, da od samotarskih potovanj še največ odneseš. Ponavadi sam! Ker ti jih ni potrebno deliti z nikomer. To pa zavisi, so doživetja dobra, ali slaba.

Slišal sem govoriti človeka, da je prišel z vsake poti "bogat". Tudi od tega je odvisno kakšne sorte človek si...

Razumeš? Zamisli se in srce ti bo povedalo, kaj si res želiš.

Če pa boš že šel sam, ker to hočeš, bo tvoja pot najbogatejša. Ker jo boš delil s seboj. Če vzameš s seboj še potrpežljivo žensko, si pa zmagal. Potem pa naredita še "novega človeka" in na stara leta mu boš pravil o tvojih doživetjih.

Filozofska tema, kaj? Ni sile. Torej se odloči SAM. Kar se odločiš, bo to prav. Če narediš nasprotno... Tudi!

Torej... Naredi kot želiš. Pa če se, za samotno potovanje, ti verjetno ne bo nikoli žal. Kjerkoli boš, bodo Ljudje tvoji zavezniki. Pokloni jim le tisto, kar želiš sam sebi... To bo tvoja najracionalnejša naložba potovanja, ki se ti povrne. Zagotovo!

Pa srečno!!!

P.S. Za začetek si kupi še brošur'co za na pot, (500 sit) od revije "Motorist" (čeprav jo nekateri ne marajo). Mislim, da se imenuje; "Kako na pot" ali nekaj podobnega. Jebiga. Tako se stvar začne. Po moje ti ne bo nikoli žal.

Ko prideš s potovanja pa napiši, če sem te naflintal. - Pa gas zajlo skrajšaj!!! Čao