Libija 2006

[BiciMiX]

:OK:

ejlaa..

upam da zares uživate..

želim vam čim manj strojelomov..

:yea1:

[Desert Soul]

Ghat, juzna Libija

Takole, forumasi: glede na to, da brzkone :P sledi se izdatnejse porocilo, glede na to, da smo na terenu pridno delali, in glede na to, da je v lokalni tipkovnici dovolj peska, da se tipke zatikajo in je zategadelj tipkanje mukotrpno opravilo, za zdaj le na kratko o ze dozivetem:

V petclasnki odpravi zasedata Noise in Bladzo sprednja sedeza landcruiserice, Tomos sprednji sedez LC8 Adventure, Climber sprednji sedez Super Tenere, jaz pa LC4 Adventure. V spremstvu so z landcruiserico HZJ78 se voznik Omar, turisticni policist Ali ter trenutni lokalni vodnik Abd er-Rahman, ki nam na toyoti vozijo poleg svojega bencina se 200-litrski sod za motoriste, vodo, smeti, nekaj hrane itd.

Za pot Ghadames - Al-Aweinat smo potrebovali tri dni in pol lezerne voznje, kjer smo motoristi prvi in zadnji dan vozili s hitrostmi 70-110 km/h, vcasih nekaj hitreje, vcasih pocasneje. Tukaj govorim o kamniti puscavi ter odsekih s trdim peskom, zadnji dan pa nam je vsem zivljenje grenil feche-feche, sipek kot moka. Ko z motorji priletimo v kolesnice tovornjakov, ostane le se odpiranje plina do konca in borba s krmilom. Drugi in tretji dan smo se prebijali skozi sipine, vendar je zaradi nedavnega dezja voznja bila relativno neproblematicna. Danes smo si vzeli prost dan v Ghatu, postorili potrebno na motorjih in se sprehodili po starem mestu (v kratkih hlacah in majicah). Slike sledijo, zdaj pa le nekaj utrinkov iz preteklih dni:

[BiciMiX]

:OK:

uauuu...

slike so brutalneee...

:kva2:

[BiciMiX]

tomos..

kakšno tablico pa imaš na LC8???

[Nagaya]

:OK:

uauuu...

slike so brutalneee...

:kva2:

niso brutalne, ker brutalnih niti naš velik david stropnik ne zna nardit...so pa kul :)

[bladzo]

Se nekaj avanturisticnih :photo:

Bici: tablice so pa libijske, vsi imamo taksne... :)

LP, Bladzo & Noise

[Thundercat]

Super slikce!! :OK:

Varno pot še naprej! :rolleyes:

[gebre]

1 qveščn..zakaj pa Noise ni z mopedam :?

Popravljeno Januar 28, 2006. Popravil gebre

[Python]

ker je nekdo pač moral iti z avtom :hmm:

[gebre]

Jeba :huh: .

[Hanzi]

Očitno mi tudi letos še ne bo zneslo :cry:

ampak sem dovolj trmast, da se bom tudi jaz enkrat "nažrl" tega peska :OK:

[Ganges]

Kakšne pa so temperature v Libiji sedaj?

Podnevi-ponoči?

lp

[Zdrawc]

:kva2: AKCIJA :OK:

Noise premočan za Libijo :grim

Kako je res z registracijo doli (zavarovanje)?

[Leteči]

Kolikor jaz vem naše zavarovanje ne velja in ga moraš plačati ob vstopu v državo, prav tako na meji dobiš njihove tablice ki jih prav tako plačaš in dobiš denar vrnjen nazaj ko jih vrneš ob izstopu.

[Python]

Hanzi sva že dva :OK:

[bostov]

Hmm, hmm, kaj so pa tisti plavalni obročki pod popekom na sliki mišičnjaka... :P

[regi]

Koje mala Nika videla slike, v kolikšnem pesku uživate, ste zanjo največji "pesniki" na svetu. Tako dragi pesniki, uživajte naprej, pa še kaj nas obvestite z novimi dogodivščinami in slikami.

Lp Regi

[bLuZoNdEr]

:worship: super fotke......le uzivajte se dalje...pa srecno :OK:

[Desert Soul]

Jarmah/Germa/Džerma, konec meseca

Druga, takisto štiridnevna, terenska etapa nas je peljala iz Ghata (nekaj sličic) proti jugu do alžirske meje (na fotografiji) ter nato proti jugovzhodu v gorovje Akakus, iz katerega je največ tokratnih fotografij, potem pa naprej čez sipinski pas in preko prelaza na severni rob murzuškega peščenega morja, ob katerem smo danes po 560-ih kilometrih prispeli v Džarmo.

Že prvi večer nam je kljub sicer vseskozi dvigajočim se temperaturam rahlo pokvaril razpoloženje sramežljiv dežek, še posebej meni, ki sem odločil noč prespati pod milim nebom. Šele ko je na novo kupljena spalna vreča dokazala, da ni nepremočljiva, sem nejevoljen vstal, jo porinil pod Noiseovo toyoto in šel preživljat ostanek noči na desni sedež terenca. Dež ni ponehal niti zjutraj, tako da smo še en dan prevozili v dežnih kostimih. Je pa zato bila vožnja toliko enostavnejša, saj je bil pesek globoko premočen, še na vzpetinah sipin v globino petih centimetrov. Tudi od vročine nas ni "pobiralo". Policist Ali je na široki ravnici prvič v življenju sedel na motocikel (Climberjeva yamaha), sprva z nekaj težavami, kmalu pa ga nismo več mogli ustaviti (v bistvu smo posumili, da se niti sam ne more), ko je s sončnimi očali na nosu, posnemajoč off-roaderje, mimo nas stoje švigal s polnim plinom.

Zadnja noč se je že začela z močnim vetrom, ki je pihal zdaj s te, zdaj z one strani. Okrog polnoči mi je veter polomil šotor in preselil sem se k našim libijskim spremljevalcem. Do petih zjutraj sem se boril s smrčanjem Alija, nepričakovanimi sunki vetra, pošiljkami peska, ki so se vsuvale skozi majhno odprtino na spalni vreči, razbolelo roko in ramo, ki sta bili vedno narobe nameščeni, koleni soseda Abdu r-Rahmana, peskom med zobmi in fotoaparatom v rebrih (zaradi temperaturne občutljivosti baterij pač spi z menoj). Prav zanimivo je vsakič sproti opazovati razvoj tolerance na pesek; sprva se trudiš imeti vse, vključno z nogavicami, brez peska, spalno vrečo in šotor se trudiš zjutraj spraviti s čimmanj peska, v nahrbtniku poskušaš imeti čimmanj peska, itd. Pesek v ušesih te moti, pesek izmed zob poskušaš elegantno odstraniti. Trenutno sem v fazi, ko mi je za vse že vseeno, "avtohtono libijsko pritlikavo hrustavko", s katero je začinjena že praktično vsaka jed, med zobmi preprosto zmeljem in požrem. Ni mesta na telesu, kjer je ne bi bilo. Edinole nekaj me zaenkrat opominja, da v pesku nisem kot riba v vodi – ko dobim v spalno vrečo čez obraz noovo pošiljko "hrustavke", poskušam zadržati dih. Z nemalo strahu pričakujem nadaljnjo asimilacijo.

Veter in pesek sta, poleg na delu poti katastrofalne podlage s štrlečimi ostrimi kamni, zaznamovala ves dan. Zaradi peščenega meteža smo nekajkrat spustili hitrost na 40 km/h, dvakrat celo na 25 km/h. Zgodaj popoldne smo se ob policijski kontrolni točki za dobro uro ustavili in v zbiti pločevinasti hišici ob mlatenju arašidov in sardin prevedrili najsilovitejši veter.

S Climberjem sva si edina, da zadnjega dneva sploh ne bi pogrešala, tudi če ga ne bi bilo. Tudi Tomos je ob svojih celečih se ranah izpred nekaj dni deloval malce apatično. Zaradi vsesplošnega veselja do življenja ni danes v mojem apratu nastala niti ena nova sličica, morda bo Bladzo dodal kaj. Spimo v kampu in nabiramo moči, jutri nas čaka nov teren, samo in izključno sipine, na sever do puščavskih jezerc.

P.S.: Danes, ko koncno dodana objava, sporocamo, da je prevec pihalo in vodnik ni bil pripravljen iti v sipine, tako da pravkar uzivamo v koncu prostega dneva v zakotnem mestecu.

Na eni od zadnjih slicic mobilna bencinska crpalka.

Naj bo eden od moderatorjev prosim dusa, pa naj popolnoma izbrise objavi 44 in 46, kar je verjetno tale. Ostane naj objava z enojnim tekstom in najvec fotografijami. Hvala. DS

[motoristek]

Blaž, pol kile peska mi prinesi... :kva2: pa ne v celindrih... :OK: uživajte še naprej :worship:

[jakATV]

:worship: " bismilah",ali karkoli že rečejo tam doli v pesku.Bravo fantje.

Kako veseli bi bili otroci v vrtcih tega peska !

Popravljeno Februar 1, 2006. Popravil jakATV

[Zdrawc]

Kako veseli bi bili otroci tega peska !

Tudi jaz bi ga bil :grim

sem pač velik otrok :kva2:

[ravni]

Vsaka čast, pa srečno pot še naprej :OK:

Pa jest bi to tut delu!!!!!

[Alla]

Lepo vas je videt. :)

Maksimalno uživajte! B)

Alla

[Robert]

Vi nam pa znate pohitrit krvni obtok .) Super slikce! :D

Pozdrav od Roberta

Popravljeno Februar 2, 2006. Popravil Robert