Katarina Kresal, nova šefica LDS?

[sayo]

Katarina Kresal izjemno vsestranska (Obraz leta, Slovenka leta, ministrica...) se bo udejanila še na enem področju. Pela bo na EMI 2011, pesem nosi naslov:

Moj kuža

Moj kuža je priden in rada ga imam,

čeprav po njem skače Sinička cel dan.

Nečesa pa se prav po tihem bojim,

zakaj Sinička hoče seksat le z njim.

Ko enkrat moj kuža bo jezen postal

raztrgal ga bo - a meni bo žal !

[ImenitnaPriložnost]

Dovolj že, dovolj. Probnosti "manjkajo". In ti jo zelo dobro poznaš, da veš. Zaslužla si ga je pa kako? Nič ji nisem fauš ji nimam zakaj bit.

Živimo pač v diktaturi odvetnikov. In kdo je to omogočil? Janševa vlada, ki je z zakonom omogočila, da so odvetniki odpirali svoje izpostave po celi Sloveniji, po poslovnem modelu d.o.o. ... Pa prideš v Maribor, in ima v neki poslovni stavbi prosttore najeto sodišče ,zraven pa je pisarna nekega zelo znanega ljubljanskega odvetnika ... pred leti tega ni bilo ...

[soncy]

Dovolj že, dovolj. Probnosti "manjkajo". In ti jo zelo dobro poznaš, da veš. Zaslužla si ga je pa kako? Nič ji nisem fauš ji nimam zakaj bit.

ne, ne poznam jo in tud nimam želje da bi jo in niti me ne brigajo njeni vikendi in njeni €. :evilgrin:

njeno delo ne sodim, ker ga ne poznam vem pa, da vsak, ki dela, pri delu tud naredi napake. :yes: le tisti, ki ne dela nič, ne dela napak in jih lahko išče pri drugih...torej sem lahko kritična le do sebe in svojega dela.

[sayo]

ne, ne poznam jo in tud nimam želje da bi jo in niti me ne brigajo njeni vikendi in njeni €. :evilgrin:

njeno delo ne sodim, ker ga ne poznam vem pa, da vsak, ki dela, pri delu tud naredi napake. :yes: le tisti, ki ne dela nič, ne dela napak in jih lahko išče pri drugih...torej sem lahko kritična le do sebe in svojega dela.

Njeni € so tudi DAVKOPLAČEVALSKI, a te nič ne zanima kako delajo z njim sigurno pa delajo zelo dobro za svoje ŽEPE :yes:

[soncy]

Njeni € so tudi DAVKOPLAČEVALSKI, a te nič ne zanima kako delajo z njim sigurno pa delajo zelo dobro za svoje ŽEPE :yes:

vem da so in vem tudi, da da ni edina Kresalova, ki ga zapravlja. so si v tem vsi politiki podobni, ona ni nobena izjema.

Zato je čist brezveze se s tem obremenjevat in grenit lajf, ker se tko ne bo nč spremenilo. :wacko: Tudi če se zamenja celotna vlada, bo podobna ali celo slabša garnitura politikov prišla do oblasti.

[ImenitnaPriložnost]

Moj kuža

Moj kuža je priden in rada ga imam,

In to je tebi smešno? ...

[Tedybear]

Je pač bolj kot ljubitelj KK, občudovalec Hajdi Korošec.

[Fritz]

ja pa kaj pol. :wacko: a je mogoče to prepovedano? :evilgrin: saj delata za svoj zaslužen denar.

marsikateri socialni podpiranec pri nas gradi, pa to ni nobenmu nč sporno.

Ne ni prepovedano. Le da ti in še marsikdo ne razumete, da so zakoni, ki socialnim podpirancem omogočajo gradnjo hiš isti zakoni, ki omogočajo tudi Kresalki & Co. lovljenje v kalnem in da ti zakoni niso sproducirani na željo socialnih podpirancev temveč na željo elit. In seveda je velik problem, če pravno državo rušijo prav elite, ki bi jo morale braniti.

@ mashina - malo preveč enostavno bi bilo, če bi bil vsega kriv Janša. Za ene stvari so bolj krivi eni, za druge pa drugi. Bistvo je, da imajo eni in drugi dovolj prisklednikov in parazitov, katerih edini cilj je osebna korist in dejstvo, da v naši smrdeči dolinici nimamo alternative temu.

P.S.

Mislim, da se je že na primeru Popovića in Župankovića pokazalo, da sodelovanje bogatih v politike ne pomeni manj kraje in korupcije temveč enako ali še več. Človeški pohlep nima meja. In takšni se ne ustavljajo, dokler ne pridejo do našega in njihovega konca.

[Buzdovan]

Na vsakih volitvah bi moral biti prilozen se spisek vseh politikov-parlamentarcev in vsak volilec bi lahko obkrozil enega, ki ga ne zeli vec v politiki. Kdor bi dobil doloceno stevilo glasov, bi bil avtomatsko izlocen iz politike za dolocen cas (en mandat ali vec ?). Morda bi se tako znebili ekstremistov na obeh straneh in bi bil dialog v nasi politiki malo bolj strpen in konstruktiven.

[ImenitnaPriložnost]

Na vsakih volitvah bi moral biti prilozen se spisek vseh politikov-parlamentarcev in vsak volilec bi lahko obkrozil enega, ki ga ne zeli vec v politiki. Kdor bi dobil doloceno stevilo glasov, bi bil avtomatsko izlocen iz politike za dolocen cas (en mandat ali vec ?). Morda bi se tako znebili ekstremistov na obeh straneh in bi bil dialog v nasi politiki malo bolj strpen in konstruktiven.

Na ta način bi ostajal v politiki - kdo že? Sami neizraziteži, itd ... torej bi lahko pozabili na kvalitetne ideje ...

[Buzdovan]

Na ta način bi ostajal v politiki - kdo že? Sami neizraziteži, itd ... torej bi lahko pozabili na kvalitetne ideje ...

Ali ti sedaj, ko so v politiki t.i. "izrazitezi" prepoznavas njihove ideje kot kvalitetne? Eno samo blatenje drug drugega je in metanje polen pod noge.

[Fritz]

Naslednji članek, čeprav dolg, je predober, da ga ne bi kopiral.

Odlično branje za vse, ki si želijo razširiti pogled na (ne)obstoj ter (ne)delovanje naših elit in tega članka še niso uzrli.

Vir: Sobotna priloga (27.02.2010, dostopna na delo.si)

Elite v Sloveniji

Gospod Ščuka v furmanski državi Sloveniji

Trenutek, v katerem je slovenska družba, ni zavidljiv. Imamo številne ekonomske, socialne, politične in okoljske težave. Nekaj uvoženih, nekaj samoniklih, nekaj pravih, nekaj izmišljenih. Upamo, da se ne bodo strnile v totalno družbeno krizo. V medijih padajo težke besede, politično prizorišče deluje razklano. A vendar, prizadevanja za ohranitev osebne in profesionalne integritete ljudi so, kljub vsem težavam, še vedno prisotna. To ni zanemarljivo. Ko upadajo materialne osnove bivanja, lahko skupnost drži skupaj, vsaj nekaj časa, tudi (spomin na) simbolni red. Če pade še ta, zavlada džungla, zakon nasilja, alfa samcev, konkubin in ulice. Nismo prav daleč od tega. A nervoznemu stanju ni edini vzrok globalna ekonomska in socialna kriza, ampak tudi neusmiljen spopad med šibkimi slovenskimi elitami, ki iz dneva v dan pljuska skozi medije v javnost. Šibki pripadniki elite, ki so doslej v glavnem molčali, so vedno glasnejši, celo močnejši se začenjajo oglašati. Alarm?

Obglavljene elite

Zakaj sploh govorim o elitah? Mar ne bi zadoščalo, da krizno stanje opišem le z žargonom dvorne vede, ekonomike, pač nekaj o »strukturni krizi« družbe pa o »izhodni strategiji«? Pravzaprav ne. Bi zgrešil poanto – ta je vsaj toliko v ljudeh kot v stvareh. Pojem elite, čeprav francoski izvorni pomen z njim naslavlja dvorno smetano, dokaj primerno zajema pomemben del travmatskih zgodovinskih izkušenj ljudi z oblastjo nasploh, kjerkoli. Antična in srednjeveška plemena, tudi kakšna novejša se znajdejo na tej poti, so oblast nad poraženim sovražnikom pokazala z doslednim pobijanjem vseh ali pa s pobijanjem moških in posiljevanjem žensk (Džingiskan, Timurlenko, Taras Buljba, Hitler, tudi Dresden, Srebrenica sta tu …). Naprednejši časi so prinesli naprednejše pristope, selektivno uničevanje poražencev. Denimo, da pobiješ le poglavarje, vojskovodje, učenjake, modrijane, dvorjane, duhovnike, pesnike, pisatelje, godce, pevce, kuharje in podobne, skratka, vrhnje sloje. Le redko je pogrome nadomestil pregon, izgon ljudi. Vse to so živi spomini skupnosti. Zato pojem elite deluje, je vir skušnjav in novega zla. To zadošča.

Nauk zgodovine: skupnost za dolgo onemogočiš, če pospraviš njeno elito (spiski etničnih, tudi razrednih elit so uvod v taka početja). Bolj prefinjena oblika, za vazalske države: razcepi domačo elito in boš udobno vladal. Mimogrede, tu sta dve zanimivi podvprašanji. Je bil koren besede »država«, v izginulem indoevropskem prajeziku, namenjen za oznako oblasti v podrejenih, vazalskih skupnostih, saj so bolj neodvisne vladavine svojo oblast označevale preko korena stati (-staan, state, stato), v slovenščini ohranjenem v besedah »stari«, »starešina«, »starši« itn? Dalje, so v »državah« bolj naperjeni proti anarhistom (tj. proti tistim, ki so »proti ta starim«) zato, ker bi jih sicer tuji gospodar hitro odstranil? Kar pa, zanimivo, ni ustavilo Kardelja, da ne bi uvajal samoupravljanja, z zgledom pri slovenskih krščanskih socialistih in francoskih anarhistih.

Pojem elit je očitno primeren, da z njim naslavljamo glamur in divjo moč, oblast. Uradno družboslovje se danes otepa tega pojma, češ, je zastarel, analitsko neustrezen za običajno (počasno) analizo relativno civiliziranih sodobnih družb. A kljub temu pride občasno prav, ker tudi sodobne družbe lovi nemir, ko so akterji daleč pomembnejši od splošnih pogojev delovanja, ko dogodke spremlja nasilje. Ni naključje, da je psevdoteorija elit znova vzcvetela v času razpadanja blokovske delitve sveta, konec osemdesetih, ko so se skoz »žametne revolucije« številni, v suženjstvo pogreznjeni evropski narodi krčevito oprijeli bilke, da (znova) ustanovijo svoje države in državice. Teorija elit, nekakšna priročna psevdoznanost, ki komajda najde prostor ob mogočnejših, institucionaliziranih vedah miru, kot so na primer ekonomika, sociologija, filozofija, pravo, je ostala pri življenju ravno zato, ker bolje od prejšnjih pojasnjuje, kaj se dejansko dogaja v prelomnih časih pravnih praznin, ko sta zakonodaja in pravosodje na dopustu, prevladuje pa podivjana izvršilna moč, ultimativna ost politike.

Nasilje in moč

Elite in države so povezane prek nasilja in moči. Elite svoj interes čuvajo z nasiljem, aktivnim in pasivnim. Tudi v definiciji države je najvažnejši element njen monopol nad uporabo sile. Ker se izvorna moč vseh držav konstituira ter ohranja predvsem z znanjem, močjo in pretkanostjo njihovih tajnih, obveščevalnih služb, ni naključje, da ravno te službe za analizo varnostnih razmer uporabljajo pojme iz »sistemske teorije elit«. Geopolitični analitiki se s tem besediščem najbolj približajo stvarnemu političnemu procesu. Ni jim treba izgubljati časa s pravno in drugo konceptualno navlako. Njihov osrednji analitski pojem je izraz »politični režim«: z njim naslavljajo neformalna oblastna omrežja ljudi in skupin ljudi kake države (ali oboroženih gibanj, milic, usmerjenih k vzpostavitvi državnosti), različne, bolj ali manj trajne elitne skupine najvplivnejših krogov prebivalstva (najbogatejših, najbolj nasilnih, najbolj vplivnih itn.). Elite znanja, tudi umetniške elite, so v polju moči in politike pomembne le za simbolno dominacijo režimov. Kaj več le v redkih obdobjih duhovnega razcveta. Žal.

Tudi demokracijo zagotavljajo elite

Sprememba režima za varnostno-obveščevalnega analitika pomeni preprosto to, da se v opazovani državi na novo razporeja moč med elitnimi frakcijami: na primer, kakšna propade, kakšna nastane na novo in se vključi v vladanje (s podporo imperialne tujine ali brez nje), strateška zavezništva se obračajo, s podreditvijo ali konsenzom. Režim se torej lahko korenito zamenja, ne da bi se ob tem menjala formalna oblast (marionetne države). Velja tudi nasprotno: čeprav se formalno oblast zamenja, lahko režim ostaja približno enak (Italija, Slovenija). Analitske ocene varnostnih razmer seveda niso nikoli povsem točne in zanesljive. Ker pa se osredotočajo na bistveno v političnem polju, na možnost nemirov in spopadov, podajajo dragocene varnostne informacije imperialnim elitam, ki si prizadevajo voditi mednarodno igro moči (G-8).

Če za hip sprejmemo takšen prostodušen način analiziranja političnega procesa po državah, se nam odpre možnost, da prek narave in sprememb režimov ocenjujemo tudi kakovost oblasti, in s tem tudi sodelovanja ljudi v izvajanju oblasti, v kaki državi. Členitve režimov so zelo preproste: ti so bolj avtoritarni (v vladanju sodeluje manj elitnih frakcij, dominira ena) ali bolj demokratični (sodeluje več elitnih frakcij). Ni se treba preveč ozirati na to, kakšne uradne nazive si države pripisujejo same: številne formalne demokracije (vladavine ljudstva) in republike so po naravi svojega režima avtokratske (Kitajska, Singapur). To je napeljalo Dahla, znanega političnega teoretika, da je že v šestdesetih izjavil približno naslednje: Paradoksalno, tudi demokracijo zagotavljajo elite! Z drugimi besedami, več različnih elit, dobro »zdilanih« med seboj, omogoča, da tudi pravna država, vzpostavljena »nad režimom«, deluje bolj demokratično, predvsem zato, ker več vmesnih institucij za razbremenjevanje konfliktov omogoča udeležbo ljudstva v vladanju.

Medelitnih dogovorov, trajneje veljavnih, se seveda ne da doseči v prav kratkem času. Nekateri so stari tisočletje in se, do neke mere, vestno obnavljajo (Anglija, Francija, Nemčija, Japonska, Kitajska …). Skozi hujše spremembe formalnih ustrojev oblasti se elite ponavadi prelisičijo tako, da okoliščinam primerno konsolidirajo svoje vire moči in vpliva (premoženje, lastnino, osebje, nadzor …). Njihova razpršena, šibka moč prerazporejanja virov in vpliva je strateško močnejša od napihovanja začasnih volilnih oblastnikov. Na primer, ugledni angleški zgodovinar Habsbawm je v svoji pozni starosti resignirano ugotavljal, da celo postindustrijski Evropi 20. stoletja še vedno »vlada« (v težko opisljivem smislu) le nekaj deset aristokratskih družin, novejšim režimom (nacionalnih elit) navkljub.

Bistvena razlika režimov je očitno v njihovem družbenem učinku, najbolj odvisnem od tega, ali so elite, ki jih sestavljajo, med seboj pomirjene ali ne. Podobno kakor v pravljici, kjer oče sinovom svetuje, naj držijo skupaj, ker snop šibja teže zlomiš kot eno šibo. A ta nasvet na območju politike in moči ne pomaga vedno. Države z navznoter konsolidiranimi režimi so tudi navzven bolj civilno, demokratično vodene, urejene. Države pa, kjer so glavne elitne frakcije med seboj globoko skregane, sovražne, maščevalne, se ne morejo prav zares izkopati iz napornih, nestabilnih vladavin, saj jim botrujejo fragmentirane, dezintegrirane elite. Le malo državam tega sveta je doslej uspelo dovolj konsolidirati svoje oblastne režime. Zato ima večina držav šibkejše politične in varnostne temelje za svoj dolgoročni obstoj. Celo do včeraj zgledne »razvite države« EU, s stabilnimi režimi, so postale nemirne, zaradi nedavne zaostritve med globalnimi finančnimi hazarderji, ki so upravljali tudi elitno premoženje, in bolj proračunsko naravnanimi elitami. Vendar, razvojni modeli, ki jih vzpostavljajo države, tudi v času krize, so globoko odvisni od usklajenosti elitnih strategij: lahko so vzvod razvoja ali pa razkroja držav.

Dolga pot do pomiritve lokalnih elit

Če s teh vidikov malce pokomentiram še aktualno dogajanje v Sloveniji, se ponujajo številne asociacije. Izvorna moč vsake države, tudi Slovenije, je primarno navita okrog (de)centralizacije obveščevalnih služb. Če delujejo v smeri ohranjanja države, kot primarnega plena aktualnih nacionalnih elit, je mogoče govoriti o stabilni režimski konfiguraciji, morebiti celo o konsolidaciji. Če pa se moč teh služb bolj cepi po elitnih frakcijah, je treba preprosto priznati, da je sam režim, z njim pa seveda država, bliže fragmentaciji. Če sta za povrhu še vojska in policija »na smrt« skregani, tako da težko nadzirata, krotita celo tiste varnostne strukture, ki jih pletejo nove elite zase, je država, okrog nestabilnega režima, pač ogrožena. Bliže je vojaški ali civilni diktaturi kakor pa stabilni demokraciji (Španija, Italija, balkanske države, Grčija, Turčija …). Elitne frakcije, ki se ne zmorejo in ne znajo pogajati, zlasti tiste, ki so ogrožene (od znotraj ali zunaj), brez zadržkov instrumentalizirajo v svojo obrambo vso možno okolico, tudi državo. Briga jih.

Cia je v svojih internih analizah v zgodnjih osemdesetih letih (zdaj javno dostopno, morda prirejeno) ocenila stanje tedanjega režima v SFRJ in širše na Balkanu približno tako: Zaradi radikalnih interesnih razlik med republiškimi elitami režim ne bo več dolgo zdržal, frakcije se že pospešeno oborožujejo. Tista država je kmalu razpadla, najprej na ravni režima, nato še pravno. No, če bi danes naletel na podobno poročilo Cie za aktualni režim v Sloveniji, bi me malce zaskrbelo. Ne, prav res ne za usodo slovenskih elit! Ne predstavljam pa si dobro … Kraljevine Barje, Kneževine Vič - Rudnik.

A privolil bi tudi v to, da bodo le meje odprte. Samo da se končno enkrat unese to divje, mračno, brezobzirno hujskaštvo med komaj kaj različnimi slovenskimi kvazielitami, ki danes tako bridko, usodno veje skozi mrzle medijske poljane te male, gozdnate, jamaste, grobnate, prelepe Slovenije. Piš te vrste namreč kvari dušo, razpoloženje, ambicije, zaupanje, vnaša spletkarjenja, izrivanja, zaničevanja, zamolčevanja. Je to res nujno? Če nisi del elite, nikoli ne veš točno, kakšen je smisel divjanja. Čutiš pa posledice.

Ja, prav res, tu nikoli ni (bilo) lahko živeti. In ob vsem tem še ta čudna radost malih ljudi, upanje, ki ga neučakanci nikoli ne doživijo, saj ga ne razumejo – morda bo pa jutri bolje, zame, za moje. Utopije se sicer redko uresničujejo, svetijo pa. Jaz osebno najbolj egoističnih furmanov, ekonomistov, zdravnikov, teologov, stavbarjev, županov, hazarderjev in bruseljskih gruntarjev ne bi (prav zlahka) spustil v ožji vrh mlade slovenske države, kjer se svetlika majcen, težko nabran zaklad ljudstva, proračun, obljuba prihodnosti. Preveč zavijajo z očmi. Njihovo politično mesto je niže, v religiozno sprtem lokalnem režimu, kjer je vsa razdvojena moč ponižnega in hkrati upornega prebivalstva Slovenije, saj so prav te poklicne skupine, z vsemi svojimi zbornicami, društvi, insignijami in monštrancami vred, ter lakaji na ministrstvih sploh edine elite, ki nam jih je naplavila polrazsvetljena preteklost. Naj si torej tam, daleč od oči javnosti, prizadevajo za vpliv in medsebojno pomiritev, če so je sploh sposobne, vse dokler se kaj ne zmenijo, na primer, ali rabijo tudi kaj (nove) pameti, znanja in modrosti ali pa jim zadošča gol pretep okrog zemlje, zaslug in javnih blagajn, s pestjo po glavi in pipcem med rebra (tudi morijo na Balkanu so morali rešiti daleč stran, v Daytonu).

Do pomiritve lokalnih elit v zasilnem režimu furmanske države Slovenije in večje stabilnosti je še dolga pot. Doza odpornosti mlade državice, ki jo je poleg trme ustvarilo tudi naključje, zlasti pa strah tujine, da se je krvavi Balkan ne bi dotaknil, do zblojenega slovenskega režima se nadvse spodobi. Te države, pa naj njeni gromki levo-desno-sučniki trdijo karkoli, si ta režim ni naredil le sam, zasluge frakcij gor ali dol, bila mu je predvsem imperialno podarjena. Zato lahkomiselnim slovenskim elitnikom in oblastnikom, novim evropskim krajišnikom, ne bi pustil, uničiti jo, vsaj ne zlahka. Sicer Cankarjev gospod Ščuka, po sto letih tragičnih lomov, spet ne bo imel ne kod ne kam – tako kot Prešeren pred njim, ne pa Trubar in veliko drugih vrlih gospodov in gospa, o katerih piše Lojze Cindrič – razen drugam. •

Anton Kramberger, sociolog

[ImenitnaPriložnost]

tukaj je "gospa Kresal" razobesila svoje tangice ... http://www.katarinakresal.si/

[volk]

Na vsakih volitvah bi moral biti prilozen se spisek vseh politikov-parlamentarcev in vsak volilec bi lahko obkrozil enega, ki ga ne zeli vec v politiki. Kdor bi dobil doloceno stevilo glasov, bi bil avtomatsko izlocen iz politike za dolocen cas (en mandat ali vec ?). Morda bi se tako znebili ekstremistov na obeh straneh in bi bil dialog v nasi politiki malo bolj strpen in konstruktiven.

priporočam prebrat Ustavo

ne sodi dela drugih, če ga ne poznaš. :evilgrin:

denarja je pa imela dosti že preden se je začela ukvarjat s politiko. :wacko: kako lepo bo bilo, če v tej državi ne bi bilo toliko foušarije.

Začela si vredu: "Ne sodi ..."

Živimo pač v diktaturi odvetnikov. In kdo je to omogočil? Janševa vlada, ki je z zakonom omogočila, da so odvetniki odpirali svoje izpostave po celi Sloveniji, po poslovnem modelu d.o.o. ... Pa prideš v Maribor, in ima v neki poslovni stavbi prosttore najeto sodišče ,zraven pa je pisarna nekega zelo znanega ljubljanskega odvetnika ... pred leti tega ni bilo ...

Že dolgo se ve, da je vsega JJ kriv.

Res ni več zanimivo tega ponavljat

Sicer še ne vem kako mu je uspelo Kresalovo spravit v vlado sam

može on sve

[dukemb]

Utopično bi bilo verjeti, da je katerikoli naš politik pošten.

Popravljeno Marec 25, 2010. Popravil dukemb

[anja37]

Noben ni pošten,vsak ki bo naslednji,bo delau za svoj žep :grim

[LucifugeRofocale]

Noben ni pošten,vsak ki bo naslednji,bo delau za svoj žep :grim

Res, stara moja, iz tebe kar vre modrih besed...:grim

[anja37]

E stari moj,ti ne veš kaj si zamudu... .)

[ImenitnaPriložnost]

Sicer še ne vem kako mu je uspelo Kresalovo spravit v vlado sam

može on sve

Če je Pahorja naštimal, da bo žrtveno jagnje ;-)

[lasagna]

Jagnje najsibo žrtveno ali kar tako, je vedno dobrodošlo na našem ražnju. Poplaknili ga bomo z vodnim topom lokalne pivovarne.

(Kdor ne dela naj nas vsaj nahrani) - 'smajli za riganje'

[GREY WOLF]

Aj aj jaj, počakajmo interpelacijo,bo zagotovo eden redkih dnevov ko se bo splačalo poslušat parlamentarce.

[thumper]

Aj aj jaj, počakajmo interpelacijo,bo zagotovo eden redkih dnevov ko se bo splačalo poslušat parlamentarce.

ja bo zanimiv vsakdanji dolgočasni zakamufliran med strankami dogovorjen nateg....

[kuntakinte]

ja bo zanimiv vsakdanji dolgočasni zakamufliran med strankami dogovorjen nateg....

Pa še tangice bo lahko kazala ...jo ekšuali rad vidim na TV....dost lepša ko pa JJ, GG, BP,....

[thumper]

Pa še tangice bo lahko kazala ...jo ekšuali rad vidim na TV....dost lepša ko pa JJ, GG, BP,....

en od lepših gejev v politiki je..