Letališče LJUBLJANA = Letališče Jožeta Pučnika?????

[Climber116]

mam namen pridit pogledat...

[flight69]

Se vidimo tm.... .) ...pa upejmo na lepo vreme !!!

Vreme ocitno bolj v k. Edino v nedeljo mogoce... skoda.

Popravljeno Junij 12, 2008. Popravil flight69

[Rude Boy]

iz današnjega Dela : http://www.delo.si/mnenja/komentarji/letalisce-in-izbrisani.html

Branko Soban, zunanja politika

pet, 13.07.2012, 06:00 - DELO

Letališče in izbrisani

Brniško letališče ne bi smelo več nositi imena Jožeta Pučnika.

»Who is Jozeta Pucnika?« začudeno sprašujejo znanci in prijatelji iz tujine, ko v Slovenijo prihajajo prek brniškega letališča. Odgovor zaradi zapletene zgodovine, polne delitev in konfliktov, nikoli ni preprost. Ko so največje slovensko letališko okno v svet pred natanko petimi leti (bilo je julija 2007) poimenovali po Jožetu Pučniku, so bila mnenja zelo različna. Tudi takratni predsednik države Janez Drnovšek se s to potezo takratne (Janševe) vlade ni najbolj strinjal. Drnovšek, ki je Pučnika leto pred tem sicer posmrtno odlikoval z državnim odlikovanjem, je takrat priznal, da ga je cenil, »ne vem pa, ali je zdaj treba poimenovati še letališče po njem. In če bomo začeli tako, ne vem, kje bomo potem končali. Ali bomo potem začeli poimenovati mesta po nekaterih politikih [...]?« Vlada svoje odločitve kljub temu predsednikovemu mnenju ni spremenila.

Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu o izbrisanih je zdaj pokazala, da je bilo poimenovanje brniškega letališča po Jožetu Pučniku napačno in zgrešeno. Jože Pučnik je bil namreč eden glavnih ideologov etničnega očiščenja Slovenije, ki se je potem v resnici udejanjilo s črtanjem 25.671 moških, žensk in otrok iz registra stalnega prebivalstva novonastale države. Sodišče v Strasbourgu je potezo takratne Demosove oblasti razglasilo za evidentno kršitev treh členov evropske konvencije o človekovih pravicah. Za potezo, nevredno demokratične države, ki je hotela biti drugačna od tiste, iz katere je odšla.

Jože Pučnik je 16. decembra 1990 na zborovanju v Ljutomeru, bilo je tik pred plebiscitom, jasno dejal, da ne bo vsak, ki ima na dan plebiscita bivališče v Sloveniji, dobil državljanstva brez posebnih pogojev. V plebiscitu in odcepitvi je videl možnost za ustvaritev nacionalno čiste države, za »očiščenje« Slovenije prišlekov iz drugih jugoslovanskih republik: »Osebno nasprotujem avtomatskemu prevzemanju zatečenega stanja z dnem plebiscita. [...] Ne pojdimo v navidezno demokratičnost, s katero bi ustvarili probleme, ki jih potem ne bi mogli reševati. [...] Pripravljeni moramo biti, da dediščino jugoslovanske federacije, morda tudi na neljub način, odpravimo. [...] Osebno se bom z vsem vplivom zavzemal za to, da v Sloveniji ne bodo nastali problemi, podobni kninskim. [...] Tu ne sme biti nobenih gnilih kompromisov. [...] Slovenija se s temi dodatnimi problemi ne sme obremenjevati ,« je v Ljutomeru tedaj govoril Pučnik. O tem so takrat poročali mediji in o tem je pisal tudi zgodovinar Božo Repe.

Ta Pučnikova retorika ni bilo prav nič drugačna od Tuđmanove in Miloševićeve, opozarja Repe. Pripeljala je do množičnega izbrisa, ki je zdaj končno le dobil epilog. Brniško letališče zato tudi zaradi razsodbe iz Strasbourga ne bi smelo več nositi imena Jožeta Pučnika. Nenavadno in tudi nemoralno bi namreč bilo, da je na pročelju osrednje letališke zgradbe v državi še naprej pritrjeno ime moža, zaradi katerega je bila Slovenija obsojena pred vso Evropo.