Svetovna finančna/gospodarska kriza - nove vrednote pa so?

[PikiJapok]

P.S.: Sicer pa smo zašli v brezplodno debato, KDO ima prav. Edino smiselno bi bilo debatirati KAJ je (po našem bolj ali manj skromnem mnenju) prav. Moje mnenje je, da je vsaka ekonomija, ki temelji na konstantni rasti obsojena na propad. Zato bi se (vsaj kar se tiče matematičnih modelov) morali bolj ozirati po Fibonaccijevem zaporedju, kakor po (bolj ali manj) linearni rasti (kar je v bistvu eksponentna funkcija).

V čem je čar Fibonaccijevega zaporedja... Če npr. vzamemo liste na steblu rastline, so lokacijsko in velikostno postavljeni tako, da se voda po njih pretaka od manjših zgoraj preko večjih spodaj in konča v korenini. Sama postavitev v prostoru pa je takšna, da posamezna enota 8rastlina) pobere kar največji možen delež vode.

Kako to implementirati v praksi je seveda stvar polit-ekonomistov. Govorim zgolj o izhodiščih sistema, ki bi bil dovolj stabilen, da bi vzdržal čimveč "pretresov". Seveda pa absolutno pravilnega modela ni, kot je že nekdo prej v tej debati omenil. Vseeno pa se da predvideti z določeno stopnjo zanesljivosti določene modele.

Ne vem, zakaj naenkrat nek odpor do zdrave pameti tudi v ekonomiji.

[Fritz]

Morda še zgolj osebno menenje... Nekoč sem se ukvarjal z razvojem SW za finance... Pustil sem službo in šel delat v industrijo. Tam se mora npr. nek robot ustaviti na rumeni črti. Ne glede na možne dejavnike. Oseba, za rumeno črto enostavno mora preživeti. Ne glede na cel kup socio dejavnikov.

Piki, tukaj moram dati prav 'ekonomistom'. Družboslovje ni egzaktno, ker preučuje družbo, nanjo pa vpliva ravnanje človeka-posameznika, ki pogosto ni niti najmanj racionalno. In kakorkoli se to sliši žalostno, nekateri ljudje ne dajo nič na to, da bi oseba za rumeno črto morala preživeti, pripravljeni so sprejeti rizik, da bodo to njihovi otroci ali pa so za svoj dobiček pripravljeni zagotoviti, da oseba za rumeno črto ne bo preživela. Metaphorically speaking.

[PikiJapok]

Piki, tukaj moram dati prav 'ekonomistom'. Družboslovje ni egzaktno, ker preučuje družbo, nanjo pa vpliva ravnanje človeka-posameznika, ki pogosto ni niti najmanj racionalno. In kakorkoli se to sliši žalostno, nekateri ljudje ne dajo nič na to, da bi oseba za rumeno črto morala preživeti, pripravljeni so sprejeti rizik, da bodo to njihovi otroci ali pa so za svoj dobiček pripravljeni zagotoviti, da oseba za rumeno črto ne bo preživela. Metaphorically speaking.

O, to mi je kristalno jasno. Kot bi rekel moj nekdanji profesor: "Iz pričujočega je razvidno ... " Jaz sem zgolj zmotno mislil, da bi lahko debata tekla v smeri "... nove vrednote pa so?". Če bi vedel, da je cilj debate ohraniti obsoječe stanje, se seveda ne bi niti mučil.

[Bojanv]

O, to mi je kristalno jasno. Kot bi rekel moj nekdanji profesor: "Iz pričujočega je razvidno ... " Jaz sem zgolj zmotno mislil, da bi lahko debata tekla v smeri "... nove vrednote pa so?". Če bi vedel, da je cilj debate ohraniti obsoječe stanje, se seveda ne bi niti mučil.

Piki, do sedaj smo se pogovarjali samo o tem, zakaj v ekonomiji ne moremo predvidevati stvari z uporabo matematike. Veliko predstavnikov drugih znanosti je bilo prepričanih, da je ravno njihova znanost osnova za vse ostale. Tudi pri tvojih zapisih sem zasledil to...

Ampak, kako v formulo vnesti dejstvo, da nekaj ljudje verjamejo in nekaj ne?

No, do sedaj o prihodnosti ni bilo debate. Kakšne nove vrednote bi lahko uivajal, vrednnote so v nasprotju z matematičnimi zakonitostmi... Vrednote in verovanja so vendar abstraktne in niso merljive...

Če pa te zanima prihodnost svetovnih gospodarstev, je to druga zgodba.

Lahko ti povem samo svoje mnenje, nihče pa ti ne bo zagotovil, da tako tudi bo...

1. Oblikovali se bodo 4 gospodarksi bazeni. Severnoameriška gospodarksa cona, EU, Rusija z Indijo in sateliti in Kitajska s sateliti.

2. ZDA so v zadnjih 7 letih izgubile primat kot svetovna valuta. Devizne rezerve držav nominirane v US$ so padle iz 75 % na manj kot 65 % v 5 letih. Nadomeščajo jih juani, EURi. Mislim da se bo oblikovala košarica, npr kot SDR.

3. Gospodarstva se bodo bolj povezala, medsebojno bodo bolj regulirana, tudi navznoter.

4. Spet se bodo preusmerila - liberalistični (libertatni) model je propadel, bolj bo spet prišel v ospredje reguliran kapitalizem

5. Razvoj bo tekel bolj v smeri predelave odpadkov in racionalne uporabe virov

6. Vedno bolj in bolje se bo plačevalo znanje in predvsem ideje, neizobraženim delavcem se slabo piše

7. Nove vrednote? Katere, Vsake toliko odkrivamo "nove vrednote", ampak že zelo dolgo nisem slišal za kako res novo, v valovih se premikamo od enega ekstrema do drugega, trenuitno v ekonomiji spet pridobiva na pomenu regulacija. Kot že tolikokrat v zgodovini...

lp

bv

Popravljeno April 15, 2009. Popravil Bojanv

[Fritz]

Nove vrednote? Pravična družba je vrednota od Jezusa do Marxa vendar smo se mi razvili le do stopnje kapitalizma, ki sloni na človeškem pohlepu (no vmes smo hoteli graditi pravično družbo in smo za nekaj časa končali v staljinizmu). Kar je najhuje, vse skupaj je povezano in prepleteno. Morda se do pravega komunizma ni dalo priti že zato, ker je v večjem delu sveta dominiral kapitalizem, ki je državnemu socializmu bil sovražen in je trenutno stanje, ko celotnemu svetu dominira kapitalizem, ki je sedaj v globoki krizi, trenutek za redefiniranje našega pojmovanja družbe. Marsikdo bo, sicer, z vso pravico trdil, da je pohlep človeku inherenten in da je sistem, ki sloni na pohlepu boljši. Vendar, ali ni želja živeti v pravični družbi, kjer bi življenje nasploh bilo boljše tudi neke vrste pohlep?

[Fritz]

Lahko ti povem samo svoje mnenje, nihče pa ti ne bo zagotovil, da tako tudi bo...

6. Vedno bolj in bolje se bo plačevalo znanje in predvsem ideje, neizobraženim delavcem se slabo piše

lp

bv

Ne oporekam tvojemu mnenju le alternativo bi postavil. Znanje je skoraj vedno zmagovito in nagrajeno. Vprašanje pa je, ali bo možno ideje omejiti, zato, da bi se iz njih vlekel dobiček. Ideje in nasplošno nematerialno produkcijo ne moreš zapreti v sef. Neizobraženi delavci bodo res izumrli. Izobraženim delavcem pa tudi ne bo možno prodajati kamne za zlato. Izobražene ljudi je težje izkoriščati.

[Bojanv]

Ne oporekam tvojemu mnenju le alternativo bi postavil. Znanje je skoraj vedno zmagovito in nagrajeno. Vprašanje pa je, ali bo možno ideje omejiti, zato, da bi se iz njih vlekel dobiček. Ideje in nasplošno nematerialno produkcijo ne moreš zapreti v sef. Neizobraženi delavci bodo res izumrli. Izobraženim delavcem pa tudi ne bo možno prodajati kamne za zlato. Izobražene ljudi je težje izkoriščati.

Mislim da to ni alternativa, mislim da si moje dopolnil, strinjam se z napisanim. Lep primer je Indija in Kitajska in razlika v njunem položaju zadnje leto.

lp

bv

[Barth]

samo še en komentar imam: naj mi nekdo pokaže vsaj eno gospodarsko/ekonomsko REALNO statistiko daljšo od 30 let, ki ima eksponentno obliko. Poudarjam realno, ker nule lahko nabijaš v nedogled na bankovce, kot v bivši YU, potem pa se čez noč odločijo, da jih par odrežejo, i život teče dalje.

[PikiJapok]

Vrednote vsekakor so že po definiciji merljive (vrednost in vrednota imata enak koren, mar ne - tudi v angleščini, npr.). Načelo, kot abstrakcija vrednote ne more biti enako vrednosti sami. Tistega o veri ne razumem nabolje. "Čemu ljudje verjamejo", namreč... Še enkrat bom ponovil:

Moja trditev se je glasila: trenutna ekonomija je z vidika matematike absurd. Vsaka ekonomija, ki je z vidika matematike absurd je "slaba ekonomija". Nikoli in nikjer nisem zapisal, da je ekonomija = matematika. Niti nisem na to namigoval. Zgolj in samo sem poudaril, da se tudi v ekonomiji (kar je izračunljivega) mora upoštevati zakonitosti obstoječe matematike (ne bom se spuščal v spremebo aksiomov in izražanja v razmerjih in podobnih teoretičnih matematičnih zadev). Ne pa, da se mora vse izračunati. Zatorej ste mi dolžni za pijačo, zaradi podtikanja!

Se pa sicer v principu strinjam s teboj z vidika vsebine. Sem že v začetku poudaril, da se ne mislim it "forumskega revolucionarja". Mi je pa zanimivo še nekaj v tvojem tekstu (res zanimivo). Librertarizem kot vrednoto postavlja svobodo. Kvantitativno merjeno, v libertarizmu svoboda predstavlja večjo vrednoto, kakor je življenje samo. Libertarizem v osnovi podleže torej (prvenstveno) dvem principom: psevdo Darwinističnemu (kateremu menda v ekonomiji rečete liberalni kapitalizem, turbo kapitalizem, itd.) in principu družbene pogodbe, kjer se osnovno regulacijo za zagotavljanje svobode prenese na državo, ki nastopa zgolj kot regulatorni servis zagotavljanja svobode (mediator?).

Ali torej namiguješ, da bo državni intervencionizem prinesel utrditev (eventuelno novih) elit, ki bodo s pomočjo državne prislile oblikovale "že videno" dogajanje, ko rep maha s psom ali morebiti vseeno meniš, da bi lahko morebiti res prišlo do razkroja elit in (vsaj delnega premika v smeri) depolitizacije gospodarstva in omejitev državne na regulatorno raven (na kar bi se iz tvojega pisanja tudi dalo pomisliti)?

[PikiJapok]

samo še en komentar imam: naj mi nekdo pokaže vsaj eno gospodarsko/ekonomsko REALNO statistiko daljšo od 30 let, ki ima eksponentno obliko. Poudarjam realno, ker nule lahko nabijaš v nedogled na bankovce, kot v bivši YU, potem pa se čez noč odločijo, da jih par odrežejo, i život teče dalje.

Po nekem viru (lahko poiščem, trenutno ga pa ne vem iz glave) je poraba energentov (premog in nafta) v ZDA zelo lep primer tega. Citirani so celo konkretni izrezki iz časopisja, ko se skozi obdobje spreminja časovna kapaciteta zalog čisto v skladu z eksponentno funkcijo - analiza je bila delana od "odkritja" nafte naprej.

Tudi moj navedeni primer rasti prebivalstva (od 0 A.D.) je menda tak. Le malenkosno sem zaokrožil številke, zaradi lažjega izračuna tukaj.

[bernardek]

spremembe ki prihajajo dokaj hitro pri nas bodo najprej udarile po novodobnih kapitalistih tipa Bavčar, Šrot ki jim zaradi prezadolženosti pri bankah enostavno ne bo zneslo preživeti in banke bodo postale "vesele" lastnice sistemov, ki bodo iz privatnih rok spet prešli v državne, nekaj bogatunov bo manj bogatih, nekaj zaposlenih bo nezaposlenih, delnice bodo zdrsnile na nulo in spet bomo šli na začetek....

na Obali so uničili vse kar se je uničit dalo, še Luko so spravili v minus in to za 250 Mio €

Nove vrednote so da je vse kar je bilo vrednega na Obali u kurcu in to ne zaradi recesije ampak zaradi Janševih ritoliznikov in načrtnega izčrpavanja podjetij Istrabenz, Intereuropa in Luka. Ponos obalnega gospodarstva ki je od vedno "šel v nos" ljubljanski oblasti.... Skupen dolg navedenih firm presega 1,5 MILIJARDE EVROV.... to so bile firme ki so pred štirimi leti imele vsaka po par sto miljonov rezerv....

[Bojanv]

Sem ekonomist, zato prepuščam "domneve" drugim.

Pravim samo, da se je nihalo v svoojem valovanju, starem že 5000 let, preusmerilo iz podpiranja svobodne pobude in kot ti praviš "ekonomskega darwinizma" v povečan pomen regulative. Seveda ko govorimo o zahodni ekonomiji. Vzhodna ekonomija, Kitajska, ima pa svoje nihaje.

Obenem ter popravim. Oba tvoja primera sta slaba, noben ne predstavlja eksponentne krivulje. Posebej pri nafti je velika razlika ali govoriš vrednostno ali količinsko, ali o porabi ali o uvozu. Ampak nobena ni eksponentna. Lahko ti dam grafikon, če ga hočeš. Enako je pri krivulji rasti prebivalstva. Ni eksponentna.

lp

bv

Popravljeno April 15, 2009. Popravil Bojanv

[PikiJapok]

Vsaka krivulja, ki ponazarja rast je "eksponentna" oz. ima značilnosti eksponentne. Primer:

1 x 1.01 x 1.02 x 1.01 x 1.03 x 1.01 = ? (1,01 | 1.03 | 1.04 | 1.07 | 1,08)

Če se hočemo izražati zares natančno, lahko govorimo o geometrijskem zaporedju (produkt vs. vsota). Pri produktu se ob majhnem povečanju res zdi, da je zadeva linearn... vendar se kmalu začne zadeva strmeje dvigati (namesto 100 / povprečen dvig, je čas podvojitve prbl. 70 / povprečna rast).

Popravljeno April 15, 2009. Popravil PikiJapok

[Bojanv]

Vsaka krivulja, ki ponazarja rast je "eksponentna" oz. ima značilnosti eksponentne. Primer:

1 x 1.01 x 1.02 x 1.01 x 1.03 x 1.01 = ? (1,01 | 1.03 | 1.04 | 1.07 | 1,08)

Če se hočemo izražati zares natančno, lahko govorimo o geometrijskem zaporedju (produkt vs. vsota). Pri produktu se ob majhnem povečanju res zdi, da je zadeva linearn... vendar se kmalu začne zadeva strmeje dvigati (namesto 100 / povprečen dvig, je čas podvojitve prbl. 70 / povprečna rast).

Sedaj to primerjaj s krivuljo porabe nafte, jakob, pa tudi s krivuljo števila prebivalstva.

In povej, kake vrste eksponent je to...

lp

bv

[PikiJapok]

Sedaj to primerjaj s krivuljo porabe nafte, jakob, pa tudi s krivuljo števila prebivalstva.

In povej, kake vrste eksponent je to...

lp

bv

Vir: SURS http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=630

V zadnjih 100 letih se je število svetovnega prebivalstva skoraj 4 krat povečalo

V zadnjih 100 letih je število svetovnega prebivalstva naraslo iz 1,6 milijarde na 6,1 milijarde.

Torej... Čas podvojitve je cca. 50 let... Torej je v zadnjih 100 letih rast prebivalstva cca. 1,4% - 1,5% na leto (1,014 ^ 50 = 2).

Še en primer za SLO:

Vir: ARSO

Promet je v zadnjem desetletju in pol prevzel prvo mesto med sektorji po porabi energije, saj je leta 2006 porabil 32 % skupne energije v Sloveniji. Poraba energije v prometu se je v obdobju od 1992 do 2006 povečala za 86 % in še naprej narašča.

Ni treba namreč mnogo iskat... Podvojitveni cikel porabe energije v SLO je torej (nekaj manj kot) 20 let. Povprečna letna rast (porabe energije) je 3 - 4 % (1,035 ^20 = 1.99).

Kje je "keč"? Linearno bi bilo logično, da je ob 1,5 % rasti podvojitev dosežena v 100 / 1,5 = cca. 66 letih in ne v 50-ih. Podobno za energijo. 3 - 4 odstotna rast bi linearno prinesla podvojitev v cca. 25 - 33 letih in ne v manj kot 20-ih. To je geometrijsko zaporedje, ki ga prikazuje eksponentna funkcija. Sorry.

Popravljeno April 15, 2009. Popravil PikiJapok

[Bojanv]

Da bi desetič ponovil isto stvar? Ne, hvala Če tako misliš, zvedi ekonomijo na eksponentno krivuljo.

lp

bv

[PikiJapok]

Predstavi številke, ki bodo ovrgle tezo o tem, da je gospodarska rast geometrijsko zaporedje, ki se ga grafično prikaže z eksponentno funkcijo. Do takrat je vse drugo mumbo jumbo. Sorry.

Popravljeno April 15, 2009. Popravil PikiJapok

[PikiJapok]

P.S.: od tu namreč izvira tudi navidez nelogično spodbujanje prizvajalcev in prodajalcev k varčevanju z el. energijo. Ker ob takšni rasti vedo, da enostavno ne bodo mogli (na daljši rok) zadovoljiti potreb po njej. Gre za varčevanje v smislu zmanjševanja rasti porabe in ne zmanjševanja same trenutne porabe.

[Bojanv]

Tudi na vašem faksu ste imeli predmet ki se mu je reklo statistika, socialno-ekonomska statistika in neka oblika ekonomi(k)je. Dokler ne ločiš tegta od matematike in zaporedij, ti ne bom kazal nič. Sorry.

lp

bv

[PikiJapok]

Saj pravim, da mi ni jasno, kaj je pravzaprav predmet spora. Zato se bom vseeno še enkrat potrudil z razlago sicer dokaj preproste logike: trenutno velja, da če gospodarstvo ne raste, gre za recesijo. Kar je z vidika zdrave pameti absurdno.

Če nekaj ne raste, pomeni da ostaja količina sestavin enaka. Če nekaj raste s konstantno rastjo, se merjena količina eksponentno povečuje. Če poraba npr. nafte raste s stopnjo (hipotetično) 4%, to pomeni, da poraba nafte raste eksponentno, pa čeprav je rast konstantna. Če rast porabe nafte pada, se lahko poraba nafte še vedno povečuje. Ko rast pade na 0 (nič) pomeni da se poraba nafte ne spreminja več in ne da se poraba nafte zmanjšuje. Zmanjševanje porabe bi pomenila šele t.i. negativna rast.

Ali se tukaj strinjava?

[pirurirko]

Vendar, ali ni želja živeti v pravični družbi, kjer bi življenje nasploh bilo boljše tudi neke vrste pohlep?

o besedi pohlep je verjetno Fromm kej zanimivga napisal

[Bojanv]

Saj pravim, da mi ni jasno, kaj je pravzaprav predmet spora. Zato se bom vseeno še enkrat potrudil z razlago sicer dokaj preproste logike: trenutno velja, da če gospodarstvo ne raste, gre za recesijo. Kar je z vidika zdrave pameti absurdno.

Če nekaj ne raste, pomeni da ostaja količina sestavin enaka. Če nekaj raste s konstantno rastjo, se merjena količina eksponentno povečuje. Če poraba npr. nafte raste s stopnjo (hipotetično) 4%, to pomeni, da poraba nafte raste eksponentno, pa čeprav je rast konstantna. Če rast porabe nafte pada, se lahko poraba nafte še vedno povečuje. Ko rast pade na 0 (nič) pomeni da se poraba nafte ne spreminja več in ne da se poraba nafte zmanjšuje. Zmanjševanje porabe bi pomenila šele t.i. negativna rast.

Ali se tukaj strinjava?

No, še enkrat. Gospodarstvo sestavljajo primarni, sekundarni, terciarni, in kvartarni sektor. Če gospodarstvo rste, pomeni, da raste eden (ali več) sektorjev. In gopspodarstvo mora rasti, že zaradi rasti števila prebivalstva. Kar ni absurdno. Kar ne pomeni, da rastejo tudi potrebe po surovinah (nafti, kovine,...) Človek pač razvija storitveni sektor, ki ne potrebuje surovin, izumi boljše metode izkoriščanja energentov (obnovljivi viri,...) in reciklira odpadke. Ampak vse to si se učil v šoli.

Kaj ni jasno? Kako se pa merijo stopnje rasti, pa obdeluje ekonomska statistika, socialno-ekonomska statistika in ostale vede, ki pa imajo z ekonomijo toliko zveze, kot z matematiko, sociologijo, ali ekonomijo. Posamezna orodja so enaka, ampak vsak obdeluje svoje kategorije.

No, pa še poraba nafte. Če pogledaš njeno rast porabe je stopnja rasti neskončno. Torej veš, kaj to pomeni. Zakaj? če pogledaš dovolj nazaj, je bila poraba nafte enaka 0 (nič, zero, niente, nula).Da je prišla na 1, je morala rasti s stopnjo neskončno. Drži? Sedaj mi pa ti razjasni, zakaj ta moja trditev ne velja. Saj v matematiki vendar velja, da je nič na neskončno enako ena, kajne? Daj no, človek mora vendarle imeti vsaj nekaj splošne izobrazbe, če se hoče spuščat v resne debate.

Sedaj j e pa res konec z noje strani.

lp

bv

Popravljeno April 15, 2009. Popravil Bojanv

[trojan69]

No, še enkrat. Gospodarstvo sestavljajo primarni, sekundarni, terciarni, in kvartarni sektor. Če gospodarstvo rste, pomeni, da raste eden (ali več) sektorjev. In gopspodarstvo mora rasti, že zaradi rasti števila prebivalstva. Kar ni absurdno. Kar ne pomeni, da rastejo tudi potrebe po surovinah (nafti, kovine,...) Človek pač razvija storitveni sektor, ki ne potrebuje surovin, izumi boljše metode izkoriščanja energentov (obnovljivi viri,...) in reciklira odpadke. Ampak vse to si se učil v šoli.

Ehm. Oprostita ker se mešam v debato, nobenemu ne oporekam, bi pa opozoril na eno (v Z družbi) pogosto spregledano dejstvo. Rast terciarnega ter kvartarnega sektorja namreč ni globalna, je predvsem evropsko-ameriški trend razvitih držav. Gospodarstvo raste, potrebe po dobrinah se povečujejo torej mora nekdo te dobrine tudi proizvajati. Kdo pa so proizvajalci večine potrošnih dobrin, ki jih najdemo v omarah, na policah ter v hladilnih skrinjah? Države na drugi strani zemeljske oble.

Prehod k novim, nekateri bi rekli celo višjim oblikam dela oz. stanja izkoriščanja virov je torej globalno gledano navadna farsa. Če sem radikalen-ideološki konstrukt, ki se širi zavedno ali nezavedno-ne vem. Delo se v zadnjem desetletju nikakor ni spremenilo, ubistvu se je le drugače porazdelilo. (seveda so se zadeve spremenile z uvedbo novih tehnologij, vendar pa to ni popolnoma izničilo potrebe po manualnem delu oz. odpravilo posledic izkoriščanja virov) Tokrat (za razliko 19. stol in kriz ob prehodu v postindustrijsko družbo) posledic sprememb ne vidimo na domačem pragu, so oddaljene, tako jih lahko pač laže ˝spregledamo˝.

Nekateri sociologi, konkretno Richard Florida v svoji knjigi Vzpon ustvarjalnega razreda govori celo o predrugačenju slojevske strukture (kar lahko opazujemo že nekaj časa) ter pojavu novega sloja, katerega naloga bo le tvorba/produkcija idej. Vse lepo in prav. Prišli smo do Nirvane dela, do Aristotelovega Telosa dela-najvišje točke v razvoju vsaj po standardih naše kulture. Seveda ne vsi-morda del Z družbe, ki vztrajno odriva posledice, jih pometa pod prag in upa da ne bodo nikoli nastopile-konkreten primer ekološke katastrofe na drugi strani oble. Zadna dva stavka sta tud nekak moj pogled na tole našo krizo:)

Tole je sam delček mojga razmišljenja, ki ki ni nujno da je pravilno in skor zagotovo ne resnično :blink:

[ImenitnaPriložnost]

2. Fukuyama je v svojem End of history napovedal, da bo tržno gospodarstvo zavladalo svetu, nakar bo kratkomalo zavladal dolgčas. Tisti iz pravljic, tipa: "In potem so vsi živeli srečno dokonca dni." Kaže, da bo vse kaj drugega kot to.

Let's rock'n'roll. Oziroma, če ti je bolj znano - soundtrack v nekem filmu je "igra rokenrol ceeeelaaa jugoooslaavijaaa" ...

[PikiJapok]

No, še enkrat. Gospodarstvo sestavljajo primarni, sekundarni, terciarni, in kvartarni sektor. Če gospodarstvo rste, pomeni, da raste eden (ali več) sektorjev. In gopspodarstvo mora rasti, že zaradi rasti števila prebivalstva. Kar ni absurdno. Kar ne pomeni, da rastejo tudi potrebe po surovinah (nafti, kovine,.. .) Človek pač razvija storitveni sektor, ki ne potrebuje surovin, izumi boljše metode izkoriščanja energentov (obnovljivi viri,.. .) in reciklira odpadke. Ampak vse to si se učil v šoli.

Kaj ni jasno? Kako se pa merijo stopnje rasti, pa obdeluje ekonomska statistika, socialno-ekonomska statistika in ostale vede, ki pa imajo z ekonomijo toliko zveze, kot z matematiko, sociologijo, ali ekonomijo. Posamezna orodja so enaka, ampak vsak obdeluje svoje kategorije.

No, pa še poraba nafte. Če pogledaš njeno rast porabe je stopnja rasti neskončno. Torej veš, kaj to pomeni. Zakaj? če pogledaš dovolj nazaj, je bila poraba nafte enaka 0 (nič, zero, niente, nula).Da je prišla na 1, je morala rasti s stopnjo neskončno. Drži? Sedaj mi pa ti razjasni, zakaj ta moja trditev ne velja. Saj v matematiki vendar velja, da je nič na neskončno enako ena, kajne? Daj no, človek mora vendarle imeti vsaj nekaj splošne izobrazbe, če se hoče spuščat v resne debate.

Sedaj j e pa res konec z noje strani.

lp

bv

In tvoj moped ima neskončne pospeške, zato ker v času t0 miruje in v času tx ima hitrost X. Daj nehaj z nebulozami. Poraba, BDP in ostale zadeve so KAZALCI, ki imajo to lastnost, da se merijo. In za merljive količine velja matematika. Glede števil 0 in 1 si pa ponovno preberi prva dva aksioma (izmed zgolj 8-ih), ni težko.