Svetovna finančna/gospodarska kriza - nove vrednote pa so?

[bmw]

Pojasnilo je enostavno. Poglej koliko zaposleni skupaj plačajo davkov, ... in primerjajz vsemi 4 podračuni proračuna. Takoj boš videl razmerje.

Od plačanih davkov ki jih plačajo zaposleni ne pokriješ niti stroškov šolstva. No, mimogrede. Če nekdo dobi recimo plače 2.000 EUR. Koliko je taka plača strošek podjetja. Z vsemi prispevki od dobička in ostalim cca 6000 EUR.

lp

bv

tale matematika se mi zdi pa ne bo držala.....če se ne motim, je cca 47% dajatev na plačo in ne 300%

[EAST]

tale matematika se mi zdi pa ne bo držala.....če se ne motim, je cca 47% dajatev na plačo in ne 300%

V vsakem primeru preveč(včasih se vprašam, zakaj delam v javnem sektorju in ne pri enem privatniku, kjer bi lahko dobil precej denarja na roko(in tako plačal precej manj davkov).

[gody01]

tale matematika se mi zdi pa ne bo držala.....če se ne motim, je cca 47% dajatev na plačo in ne 300%

Ne prispevkov in davkov je cca 100% glede na neto, ki ga dobiš. Lahko več ali manj glede na stanje pri dohodnini (vzdrževani družinski člani in druge eventualne olajšave). Ko pa padeš v visoko dohodninsko lestvico, pa se samo dohodnina približa 50% plače. ZPIZ in zdravstvo sta pa v procentih vedno enaka in jih cca pol pripišejo kot da jih plača delavec iz plače in druge pol

kot da jih plača delodajalec. (Kao delodajalec pa potegne to iz lufta ... )

Če koga zanima pa natančnejše podatke za posamezne deležnike v svoji plači lahko pogleda:

Proračun:

http://www.mf.gov.si/slov/proracun/sprejet...09/SP09_SPL.pdf za tiste, ki jih zanimajo razmerja.

Na kratko:

Levji delež v proračun pride iz DDV skoraj 2/3, druga postavka sta davka na dohodek in dobiček (cca 50:50 med dohodnino in davkom na dobiček),

ostali prihodki pa so precej manjši. Tako da del iz plač (dohodnina) nikakor ni zanemarljiva (1.336 miljonov).

ZPIZ:

No iz plač se pa financira na primer še ZPIZ: http://www.zpiz.si/src/predstavitev/financiranje.html

Tu lahko preberemo, da so za 2008 predvideli 4.420.610.762 € prihodkov. Levji delež od teh pride iz plač (prištej še 1.336 mio € od zgoraj pa hitro vidiš, da to ni nek drobiž).

ZZZS:

No tretji deležnik naših plač pa je še zdravstveni zavod. Za leto 2008 so tako predvideni prihodki za tega deležnika znašali 2.168 mio €

( http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/...D6?OpenDocument ).

SKUPAJ:

Če tole lepo seštejemo, vidimo da gre iz plač za javne storitve države, penzij in zdravstva 7.8 miljard € letno in da so plače praktično največji vir javnega denarja (sledi DDV).

In to ne plače 10% ampak kar lepo vse plače od najnižjih do najvišjih.

Popravljeno December 27, 2008. Popravil gody01

[Bojanv]

Ne prispevkov in davkov je cca 100% glede na neto, ki ga dobiš. Lahko več ali manj glede na stanje pri dohodnini (vzdrževani družinski člani in druge eventualne olajšave). Ko pa padeš v visoko dohodninsko lestvico, pa se samo dohodnina približa 50% plače. ZPIZ in zdravstvo sta pa v procentih vedno enaka in jih cca pol pripišejo kot da jih plača delavec iz plače in druge pol

kot da jih plača delodajalec. (Kao delodajalec pa potegne to iz lufta ... )

Če koga zanima pa natančnejše podatke za posamezne deležnike v svoji plači lahko pogleda:

Proračun:

http://www.mf.gov.si/slov/proracun/sprejet...09/SP09_SPL.pdf za tiste, ki jih zanimajo razmerja.

Na kratko:

Levji delež v proračun pride iz DDV skoraj 2/3, druga postavka sta davka na dohodek in dobiček (cca 50:50 med dohodnino in davkom na dobiček),

ostali prihodki pa so precej manjši. Tako da del iz plač (dohodnina) nikakor ni zanemarljiva (1.336 miljonov).

ZPIZ:

No iz plač se pa financira na primer še ZPIZ: http://www.zpiz.si/src/predstavitev/financiranje.html

Tu lahko preberemo, da so za 2008 predvideli 4.420.610.762 € prihodkov. Levji delež od teh pride iz plač (prištej še 1.336 mio € od zgoraj pa hitro vidiš, da to ni nek drobiž).

ZZZS:

No tretji deležnik naših plač pa je še zdravstveni zavod. Za leto 2008 so tako predvideni prihodki za tega deležnika znašali 2.168 mio €

( http://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/...D6?OpenDocument ).

SKUPAJ:

Če tole lepo seštejemo, vidimo da gre iz plač za javne storitve države, penzij in zdravstva 7.8 miljard € letno in da so plače praktično največji vir javnega denarja (sledi DDV).

In to ne plače 10% ampak kar lepo vse plače od najnižjih do najvišjih.

Bravo Gody01! Prvi del naloge si odlično opravil Samo pozabil si na državne sklade, ki so pomemben del proračunskega premetavanja. Sedaj pa dodaj še dve stvari.

Struktro DDV. Kolikšen delež plačila DDV odpade na zaposlene, ki predstavljajo manj kot 10 % najvišjih dohodkov. Pri tem upoštevaj, da je DDV za življenjske potrebščine (hrana,...) 8,5 %, se pravi znižan. Dodaj davek na luksuz ki ga plačujejo skoraj izkljućno bolj "obteženi".

Drugi del ki si ga spustil, pa so socialni transferi. Od plačila za vrtec (no sedaj je stvar pri vrtch malo drugačna, saj se je letos spremenil sistem plačevanja). Naslednji je limitiranje pravic. Ko plačuješ prispevke in davke, si vezan na obveznosti v % od dohodka. Ko pa uveljavljaš pravice, imaš vedno navzgor omejene zneske (najvišja pokojnina, porodniška, nadomestilo za brezposelnost, ...). Torej del prispevkov in davkov plačaš, ne da bi imel možnost uveljavit plačano pravico.

Samo kot primer. Seštej ob plači 2000 EUR vse prispevke, ki jih plačaš v pokojninsko blagajno v 40 letih in izračunaj, koliko se nabere denarja v 40 letih delovne dobe. Nato pa izračunaj, koliko pokojnine boš dobil v 15 letih (povprečna doba prejemanja pokojnine) in upoštevaj, da je pokojnina navzgore limitirana, ob plačevanju prispevkov za plače pa ne. Kaj pa dobiš, če denar obrestuješ samo po 4 % letno, kar je relativno nizko? Isti izračun naredi za plačo 1300 EUR in 800 EUR.

Na ZZZS imaš iste omejitve. Mogoče je tu kdo iz ZZZS in ti bo razložil, kako je uveljavljanje pravic, ki jih plačujemo vsi enako, na ZZZS. Da tista koda na obrazcu M1, kjer vpišeš, da si poleg tega da si v firmi zaposlen, tudi njen lastnik, ne velja samo za statistiko. Koliko pravic plačaš, pa jih nisi deležen.

Ko boš upošteval te in druge socialne korektive, boš ugotovil, da številke kar držijo.

Tovrstni pregledi stanja obstajajo (bolj sistematični, kot nametanih nekaj številk), tako da ni kaka moja pogruntvščina. :rolleyes:

lp

bv

[gody01]

Bravo Gody01! Prvi del naloge si odlično opravil Samo pozabil si na državne sklade, ki so pomemben del proračunskega premetavanja. Sedaj pa dodaj še dve stvari.

...

Tovrstni pregledi stanja obstajajo (bolj sistematični, kot nametanih nekaj številk), tako da ni kaka moja pogruntvščina. :rolleyes:

- Skladi, transferji iz proračuna etc so korektivi, ko je država obremenila ostale blagajne z obveznostmi. Ti korektivi so sicer pomembni ne pa zelo veliki. Ne bi pa se preveč zanašal, da bodo skladi kaj prida v naslednjem letu dveh prispevali v proračun. Sicer pa soi lahko v zgoraj omenjenem proračunu pogledaš delež prispevka skladov v primerjavi z DDVjem in dohodnino. Saj številke niso niti približno nametane, če le znaš brati finančna poročila. :closedeyes:

- Ne glede na znižan DDV za določene osnovne artikle prihaja največ DDVja od vsakdanjih transakcij.

- Proračuni pač delujejo na množičnosti. Vplačilo posameznika mogoče res ni ne vem kako veliko, ampak je pa veliko posameznikov ...

- V kolikor bi bili proračuni odvisni od nekaj bogatašev proračuna praktično ne bi imela nobena država, verjemi. Če kaj, znajo le-ti maksimalno znižati svoje obveznosti :)

Popravljeno December 28, 2008. Popravil gody01

[dotem]

vedo bolj mi je jasno, kako težko so se TLAČANI prebijali iz dneva v dan, s tistimi ušivimi 90 %, kateri so jim še ostali.... :worship:

[NejcZ]

Čakte, a je še kr kriza?? :unsure:

:krneki:

[SF]

Kakšna kriza? Ne me smejat... Včeraj sem moral po eno darilo v BTC, nisem mel kje parkirat... Tistih revnih 90% je zapravljalo, kot da ne bo jutrišnjega dne... :whistle:

Popravljeno December 28, 2008. Popravil SF

[Bojanv]

- Skladi, transferji iz proračuna etc so korektivi, ko je država obremenila ostale blagajne z obveznostmi. Ti korektivi so sicer pomembni ne pa zelo veliki. Ne bi pa se preveč zanašal, da bodo skladi kaj prida v naslednjem letu dveh prispevali v proračun. Sicer pa soi lahko v zgoraj omenjenem proračunu pogledaš delež prispevka skladov v primerjavi z DDVjem in dohodnino. Saj številke niso niti približno nametane, če le znaš brati finančna poročila. :closedeyes:

- Ne glede na znižan DDV za določene osnovne artikle prihaja največ DDVja od vsakdanjih transakcij.

- Proračuni pač delujejo na množičnosti. Vplačilo posameznika mogoče res ni ne vem kako veliko, ampak je pa veliko posameznikov ...

- V kolikor bi bili proračuni odvisni od nekaj bogatašev proračuna praktično ne bi imela nobena država, verjemi. Če kaj, znajo le-ti maksimalno znižati svoje obveznosti :)

No, Gody, s tem delom si pa brcnil v temo. Vsi proračuni so alokacijski (torej bolj obremeni bogate in manj revnejše). Tudi naš je tak. Samo da obstajata dva principa obremenjevanja. Aktuarski in solidarnostni. In pri nas imamo solidarnostnega.

In razmerja obremenitev in transferov ne bereš v finančnih poročilih, ampak v finančnih analizah, ki jih pri nas pišejo UMAR, Ministrstvo za finance in predvsem ekonomske fakultete.

In v teh analizah je jasno napisano, da so davki fizičnih oseb z nižjimi dohodki relativno nizki glede na celotne pobrane davke. Nasprotno, ti sloji prebivalstva skozi različne oblike transferjev prejemajo denar. S tem ni nič narobe, to je namen proračuna, je pa dejstvo. Vedno neto plačujejo bogatejši in neto prejemajo revnejši.

No, pa dovolj o tej temi. Glede na začetek debate (90 % tistih z nižjimi dohodki plačajo davkov manj kot je stroškov šolstva), itak nima nobene zveze več.

lp

bv

Popravljeno December 28, 2008. Popravil Bojanv

[NejcZ]

Kakšna kriza? Ne me smejat... Včeraj sem moral po eno darilo v BTC, nisem mel kje parkirat... Tistih revnih 90% je zapravljalo, kot da ne bo jutrišnjega dne... :whistle:

To ni še nič, zadnjič v Merkurju(Celje) nisem mel kje parkirat ob 10 zjutri! Vse je blo polno :D Kriza pritiska res :P

[gody01]

No, Gody, s tem delom si pa brcnil v temo. Vsi proračuni so alokacijski (torej bolj obremeni bogate in manj revnejše). Tudi naš je tak. Samo da obstajata dva principa obremenjevanja. Aktuarski in solidarnostni. In pri nas imamo solidarnostnega.

Eh, kdor zna malo računat si lahko tako ali tako sam zračuna ...

Vse ostalo so ugibanja in nekaj, kar hočeš verjeti ali pa tudi ne, številke jasno kažejo, da je največji priliv v javna sredstva skozi DDV, sledita skupaj dohodnina in davek na dobiček, vsi ostali prejemki so proti tem zanemarljivi.

Zdravstvena in pokojninska blagajna pa se v glavnem financirata iz plač in njun delež je povsem primerljiv s proračunom.

BTW: Če ne bi bilo splošne olajšave bi prva stopnja dohodnine nanesla že 400 mio €. To pa dosegajo in ob kakšnem bonusu tudi presegajo tudi tisti z minimalno plačo.

[RCforsure]

To ni še nič, zadnjič v Merkurju(Celje) nisem mel kje parkirat ob 10 zjutri! Vse je blo polno :D Kriza pritiska res :P

to so v večini podobni telički kot vidva z SF

[BremzPenzl]

vedo bolj mi je jasno, kako težko so se TLAČANI prebijali iz dneva v dan, s tistimi ušivimi 90 %, kateri so jim še ostali.... :worship:

sploh jim ni bilo teško, dali so ponavadi 1/12 , 11/12 pa je ostalo njim :worship:

pri nas pa dobiš pačo 2000€ izplačila, seveda ti pred tem poberejo cca polovico davki, prispevki, zavarovanja....

torej ti ostane 1/2. (50%).

Ko kaj kupiš ti DDV pobere dodatnih 20 % od tiste polovice (skupaj 60%),

ko si nekaj ustvariš (če si priden) potem pa te zato še fajn obdavčijo (nepremičnine, zemlja...)

tako ti realno od tvojega zasluženega denarja ostane 20-30 %, s tem da nisem upošteval dajatev na firmi v kateri delaš.

takrat je procent nekje med 10-15%

kako je bilo tlačanom fajn :naughty:

[Andrej.d]

sploh jim ni bilo teško, dali so ponavadi 1/12 , 11/12 pa je ostalo njim :worship:

pri nas pa dobiš pačo 2000€ izplačila, seveda ti pred tem poberejo cca polovico davki, prispevki, zavarovanja....

torej ti ostane 1/2. (50%).

Ko kaj kupiš ti DDV pobere dodatnih 20 % od tiste polovice (skupaj 60%),

ko si nekaj ustvariš (če si priden) potem pa te zato še fajn obdavčijo (nepremičnine, zemlja...)

tako ti realno od tvojega zasluženega denarja ostane 20-30 %, s tem da nisem upošteval dajatev na firmi v kateri delaš.

takrat je procent nekje med 10-15%

kako je bilo tlačanom fajn :naughty:

Ja res je.Samo takrat so imeli starši povprečno 2 - 3 otroke .In sicer samo zato , da so jih na starost preživljali. pa ne misliti da niso seksali . So pa še kako ,ker so imeli "modre" ženske , ki so obvladale zeliščno sceno.

Populacijska politika v novem veku (po 1350) pa je zahtevala veliko število hlapcev za delo , za osvajanje novih celin in v zadnjem času za potrošniške neumnosti. Enostavno so skurili vse ženske , ki so samo pomislile , da bi pa ne bi. V posameznih mestih po Nemčiji je šlo tako daleč , da je ostala le še ena ali dve.

In to je šlo tako 300 let.

Vsaka dejavnost , ki ni služila razmnoževanju je bila greh . Greh se je kaznoval. Hudo . Še sedaj nam je nerodno govoriti o drkanju recimo.

In rezultat te politike. Prenaseljenost ,ekološki problemi ,vojne - ...

Rešitev poznajo lemingi . Ali pa Gruzijec.

[Fritz]

No, pa dovolj o tej temi. Glede na začetek debate (90 % tistih z nižjimi dohodki plačajo davkov manj kot je stroškov šolstva), itak nima nobene zveze več.

90% katerih in s kako nizkimi dohodki? In koliko je takšnih v celotni populaciji?

[BremzPenzl]

Imajo pa arabci nekatere stvari presenetljivo dobro rešene:

- pri posojanju denarja NI obresti (Koran prepoveduje), kar pomeni da bi banke v taki obliki kot so pri nas hitro pocrkale

- pri kraji, ti hitro kaj odsekajo (roko, nogo, glavo...), kar pomeni da bi bila večina politikov in turbo kapitalistov kriplov,

- moški ima lahko toliko žensk koliko jih lahko vzdržuje (sliši se lepo, v resnici pa je to težko) :evilgrin:

[gregorius]

mene t.i. recesija ne gane nič sploh. :rolleyes:

[Ervina]

No pa gremo še malo na dejanske številke.

Trenutne podatke najdete tukaj od strani 31 naprej.

Drugače pa gredo državni prihodki, odhodki... nekako takole Zaključni račun 2006

Prihodki:15% prinese dohodnina (to ni vsa dohodnina, ker gre cca 35% dohodnine oz. nominalni znesek v prihodek občin in tako ni v celoti zavedena kot prihodek proračuna), 12% davek od dohodkov pravnih oseb, 6% davek na izplačane plače, 36% davek na dodano vrednost, 12% trošarine, 4,7% prejeta sredstva iz EU in tako naprej.

Odhodki: 10,9% plače in drugi izdatki zaposlenim, 8,9 izdatki za blago in storitve, 5% subvencije podjetjem (tu niso zajete vse pomoči podjetjem!, ker so lahko slednje tudi v obliki olajšav oz. kreditov ali katerikoli obliki, ki rezultira v odhodku ali zmanjšanem prihodku proračuna), 14,37% transferi v sklade socialnega zavarovanja, 20,9% tekoči transferi v javne zavode, 3,7% proračun EU....

Podrobnejši podatki so na prej omenjenem linku o zaključnem računu.

Pri tem govorimo samo o prihodkih in odhodkih proračuna, upoštevati pa je potrebno še B račun terjatev in naložb (''prejeta vračila od posojil in prodaja kapitalskih deležev'' in ''dana posojila in povečanje kapitalskih deležev'') in C račun financiranja (zadolževanje in odplačilo dolga). :naughty:

Popravljeno December 30, 2008. Popravil Ervina

[Fritz]

Bremzl 90 % vseh prilivov v proračun plača 10 % fizikalcev z najvišjimi dohodki in firme. Tako da tisti možak plača bore mali del proračuna.

No, ta izjava se lih ne ujema s tem kar je napisala Ervina in kar je podkrepila s podatki. A lahko malce razdelaš, kaj točno si s tem mislil?

[Bojanv]

Lahko pojasnim. V proračunu so postavke napisane po vrstah vplačil, torej deljeno na DDV, davke od dobička in ostalo.

Jaz pa sem napisal delitev po plačnikih oz. vplačevalcih. Tega pa ne najdemo v proračunu, saj mu to ni namen. Proračuna vplačevalci ne zanimajo.

Zato pa obstajajo raziskave, ki delijo proračunske postavke po drugih kriterijih, eden od njih je po vplačevalcih. Predvsem zanimajo socialne analitike, ki secirajo prilive in odlive po socialnih razredih. Po domače. Vprašajo se, kateri socialni razred je vplačal kakšen znesek, ne glede na to, iz katerega namena (ali je to DDV, ali je dohodnina,...) in primerjajo prilive in odlive po tem kriteriju. Seveda so osnova za take razreze analitični računi proračuna, saj proračunske postavke spremljajo tudi take razdelitve. Ampak v generiran proračun se delitev ne vnaša.

Tam najdeš pojasnila za mojo trditev. Sem že enkrat napisal.

Itak pa motosvet ni mesto za globoke filozofije o socialno ekonomski politiki.

lp

bv

Popravljeno December 30, 2008. Popravil Bojanv

[Ervina]

Lahko pojasnim. V proračunu so postavke napisane po vrstah vplačil, torej deljeno na DDV, davke od dobička in ostalo.

Jaz pa sem napisal delitev po plačnikih oz. vplačevalcih. Tega pa ne najdemo v proračunu, saj mu to ni namen. Proračuna vplačevalci ne zanimajo.

Hja. Večina vplačnikov oz. virov vplačil je jasnih: dohodnina, DDV, davek na izplačane plače, davek od obička pravnih oseb...

Več podorbnejših podatkov je na moji prvi povezavi tam okoli enajste strani.

Podrobnejša obrazložitev druge povezave je tukaj.

[Bojanv]

Ervina. Enačiš vplačnike in vire vplačil. Viri vplačil so DDV, carina, prometni davek,... To je v proračunu. Vplačniki pa so gospodinjstva, podjetja, občani, ki so v posameznem dohodninskem razredu, društva, Cerkev,... Karkoli si izmisliš. In pri tej delitv nas ne zanima, kakšno vrsto davka je plačal posamezen vplačnik.

Npr. podjetje Krka plača nekaj DDV, nekaj dohodnine za zaposlene, nekaj prometnega davka,... Ko to sešteješ, ugotoviš, koliko je bila Krka davčno obremenjena. Seveda podatka ni v proračunu.

Tako da ne bova prišla skupaj.

Zato končujem debato. Bo pač treba pogledat še kaj...

lp

bv

[Ervina]

Ervina. Enačiš vplačnike in vire vplačil. Viri vplačil so DDV, carina, prometni davek,... To je v proračunu. Vplačniki pa so gospodinjstva, podjetja, občani, ki so v posameznem dohodninskem razredu, društva, Cerkev,... Karkoli si izmisliš. In pri tej delitv nas ne zanima, kakšno vrsto davka je plačal posamezen vplačnik.

Npr. podjetje Krka plača nekaj DDV, nekaj dohodnine za zaposlene, nekaj prometnega davka,... Ko to sešteješ, ugotoviš, koliko je bila Krka davčno obremenjena. Seveda podatka ni v proračunu.

Tako da ne bova prišla skupaj.

Zato končujem debato. Bo pač treba pogledat še kaj...

lp

bv

Jst nič ne mešam in ločim med dejanskim vplačnikom in za račun koga je bilo plačano. Ziher. Zato mi ni treba ničesar it pogledat. ;)

Nehava.

[gody01]

Tako da ne bova prišla skupaj.

Zato končujem debato. Bo pač treba pogledat še kaj...

Brez nekih relevantnih podatkov je nemogoče priti skupaj. A imaš vsaj kak link, kjer bi vsaj delno tvoje trditve potrjevale kakšne številke ?

To kar namreč v osnovi trdiš je skregano z logiko proračuna. Če bi zadeva delovala tako kot ti praviš, potem bi davke plačevalo samo 10% državljanov.

Vsak davčni sistem od pamtiveka temelji na tem, da veliko ljudi vplačuje relativno "malo" denarja v skupno vrečo, kjer se ga nabere zaradi široke množice vplačnikov.

Sicer si pa izračunaj, koliko samo dohodnine vplačamo iz najnižje lestvice (do 566€ mesečne plače) pa ti bo jasno, da se glavnina vplačil izbere od tako imenovanega srednjega sloja ljudi (ki plačajo teh 16% in še dodatnih 26% procentov od dohodka nad 566€ mesečno). Od bogatih se iztrži za posladke v obliki Patrij in Falconov mogoče ...

[ImenitnaPriložnost]

Še eno 'pretiravanje'?