Svetovna finančna/gospodarska kriza - nove vrednote pa so?

[PikiJapok]

To, o čemer govori BojanV poznamo tudi v drugih vedah. Že sama narava pozna podobne reči. Npr. nastanek kemijskih spojin je odvisen od več dejavnikov. Isti ogljikovi atomi lahko zaradi vpliva nekaterih dejavnikov (količin) rezultirajo v oglje, grafit ali diamant.

Bojan poskuša meni dopovedati, da matematično ni mogoče opredeliti, pod katerimi pogoji bo nastalo eno, pod katerimi drugo in pod katerimi tretje. Pa se na srečo moti.

Mnogi kompleksni kazalci (sestavljene količine) se ob linearnemu spreminjanju izhodiščnih lahko spreminjajo nelinearno. Ne pomeni pa to tega, da se ne da predvideti, kaj se bo zgodilo ob nadaljevanju nekega trenda.

Način izračuna BDP, inflacije, ipd. je pač določitev nekega postopka (recepture). Vsak vsebovani kazalec zavzema vrednost na t.i točkovnem polju. Res je, da se ob povečanju kazalca K1 in zmanjšanju kazalca K2 lahko sestaljeni kazalec SK spremeni. Res pa je tudi, da lahko s pomočjo matematike (v smislu računskih pravil) na podlagi spremembe K1 in K2 predvidimo (oz. določimo, izračunamo) spremembo SK.

Gospodarska rast je (glede na to, da smo na motosvetu) sorodno izračunljiva, kakor se da izračunati prevoženo pot v nekem času ob pospeševanju ali zaviranju. Ob konstantnem pospešku se hitrost spreminja linearno, graf prevožene poti pa je eksponentna funkcija. Vprašanje je zgolj, katere količine merimo.

Če ima motor sposobnost zaviranja, se da določiti, ali se bo voznik pravočasno ustavil, ali pa bo postal dekor za omet. Popolnoma enako je tudi v ekonomiji. Ne glede na dejstvo, koliko faktorjev vpliva na nek kazalec, npr. na BDP, se da ugotoviti, da če "zmanjka" ene sestavine, je cel račun po tem trenutku vreden nič.

Če spet prevedem v moto jezik. Če motorist zavira... Če na zavorno pot vpliva trenje med gumami in asvaltom in trenje med zavornimi ploščicami in diskom, potem se da izračunati zavorno pot motocikla. Bojan v tem trenutku poskuša dopovedati, da je zanemarljivo upoštevati temperaturo, ki lahko pripelje do skrhanja diska... Hja, saj bomo na koncu itak vsi pomrli, ampak pred to oviro bi pa vseeno rad ustavil.

Z eksponentno funkcijo ni samo po sebi nič narobe. Je pač ena izmed matematičnih razlag spremembe neke količine. Pri tem, zakaj sem izpostavil eksponentno funkcijo gre zgolj za to, da se zavemo ranljivosti (ekonomskega) sistema, katerega živimo. Cela ekonomija in matematika sta zgolj zbir pravil in številk. Te številke pa opisujejo vpliv razmerij med količinami.

Na koliko sektorjev delimo gospodarstvo prav nič ne pomaga, če ne bomo znali energije, ki jo danes pridobivamo predvsem iz fosilnih goriv, zagotoviti tudi v trenutku, ko bo le teh "zmanjkalo". Ipd. Me pa plaši, da o takšnih zadevah modrujejo ljudje, kot tukaj na forumu, ki pojma nimajo o osnovah vzročno-posledičnih povezav... In mešajo jabolka in hruške.

Vsaka ekonomija, ki uporablja sprevrženo matematiko je žal z vidika vsesplošnega blagostanja zanič. Zagovarjanje teze, samo da mine mojih nekaj desetletj, potem pa kaj mi mar je milo rečeno čudno. Mar naj ne bi bil smisel vseh znanosti nadgradnja osnovnega principa ravnovesja?

[suzuki]

Hola,

u bistvu tole niti ni zlo

[Ervina]

Debato zadnjih dni bi moral kdo iz Krizne skupine ministrov prebrati. Bi vas takoj vzeli za svetovalce.

[PikiJapok]

Predpogoj za kakršnokoli rešitev je želja in volja po spremembi. Problem nastopi že tu, da si večina želi ohranitve obstoječega stanja že zaradi vsaj delne predvidljivosti (predvidljivost v spremenjenih okoliščinah zahteva pridobivanje novih znanj). In potem slišimo vse mogoče nebuloze, kako smo drugačni. Resnica pa je ravno nasprotna... V bistvo smo si tako zelo podobni, da je zelo malo maneverskega prostora za povdarjanje razlik.

Tukaj pa nastopi polit-ekonomija. Problem ni zagotavljanje virov, ampak zadostiti potrebam po razlikah. Divide et impera je motor, ki poganja obstoječo družbeno-politično-gospodarsko situacijo. Nekoč so spoznali, da solarni sistem ni geocentrični ampak heliocentrični... Danes (dolg je že ta danes) pa je resnica, da je sistem egocentričen.

Komu mar za ptice, rože, kite in medvede... Samo, da sem za odtenek drugačen, pa naj stane kar hoče. Zanikanje samega sebe pripeljano na raven svetovne gospodarske krize. Roparski pohodi so legalizirani in legitimni v imenu višjega cilja... imenovanega gospodarska rast. Bedarija na kvadrat. Naloga člena v sistemu je zagotoviti stabilnost sistema.

Dandanes ni več vprašanje kdo si, niti kaj imaš. Šteje samo še česa nimaš (in koliko časa bo trajalo, da boš to imel)? Imetje nima nobene vrednosti, šteje samo še prilaščanje neimetja... In temu principu se učeno reče gospodarska rast. Zadeva špila. Sistem je gnil in v nasprotju z vsemi "naravnimi" zakonitostmi. A komu mar? Če bo kriza se bo pač pobilo nekaj milijonov "judov" in za nekaj časa bo mir... Popolnoma naravna korekcija... Tudi tam kak potres pospravi cele trume.

kaj lahko storimo? Nič. Kajti vedno se bo našlo dovolj takih, ki bodo pripravljeni tudi ubijati, samo da utišajo tiste, ki opozarjajo na zmoto... Vse to je namreč resnično... poglejte moj avto, mojo jahto im moj bančni račun... kako lahko trdite, da je to zgolj iluzija?!? ridite na moj vrtiljak. Častim vožnjo.

[GorazdH]

pa dajmo mal matematike za konstantno 4% rast česarkoli z navadnim kalkulatorjem.

recimo da je česarkoli 100.

4% od 100 = 4

4% od 104 = 4.16

4% od 108.16 = 4.3264

4% od 112.4864 = 4.499456

4% od 116.98586 = 4.6794344

4% od 121.66529 = 4.8666118

...

faktor je (brez računanja sej je konstantno 4% rast) 1.04 med vsako vrednostjo

torej..kje je eksponentna funkcija? sam prašam :closedeyes:

pa še neki o recesiji (mal za hec od nekje copypastano..no tle pa je eksponentna funcija )

1. Marko nosi težko prisluženi denar v banko.

2. Marko - kot mali državljan redno in pravilno plačuje davke.

3. Markov je ogromno.

4. Barab je malo.

5. Baraba, ki ima '"jajca'" si v banki sposodi denar, da kupi delnice.

6. Banka da posojilo iz denarja, katerega je v banko nanosil Marko - denarja za katerega DAVKE JE PLAČAL MARKO (!!)

7. Baraba z '"jajci'" za posojilo garantira s kupljenimi delnicami in svojim praznim žepom (!!)

8. To vidijo druge barabe.

9. Druge barabe ponovijo postopek.

10. Banka je navdušena, ker se denar '"vrti'".

11. Banke so navdušene, ker se denar '"vrti'".

12. Država je navdušena, ker se denar '"vrti'" - stalno poroča (LAŽE !!) o gospodarski '"rasti'".

13. Marko od tega nima NIČ - razen vrtoglavice zaradi prekomernega dela.

14. V določenem trenutku je na tržišču preveč barab.

15. Sistem poči - delnice gredo v maloro.

16. Banka izgubi denar - Markov denar !!

17. Država priskoči banki (ne Marku !!) na pomoč.

18. Dvigne davke.

19. Marko plačuje dvignjene davke.

20. Iz Markovega denarja (davčnega) država da denar banki, da ne crkne (Marko je drugič izgubil denar !!)

21. To država naredi nekajkrat na različnih koncih

22. VEDNO na Markov račun.

23. Ko to ne pomaga več - ker banke crkujejo ena za drugo, država začne tiskati denar.

24. Začne se inflacija.

25. Barabe z '"jajci'" svoje imetje prenesejo v švicarske franke in naprej bogatijo.

26. Ker je borza v riti, barabe z '"jajci'" začno kupovati delnice hrane in prehrambenih artiklov.

27. Cene hrane explodirajo.

28. Markoti in njih familije so lačni.

29. Barabe so bogate.

30. Sistem se sesuje - ampak le za Markote .. za barabe pa ne.

31. Vojska je na ulicah in kroti Markote - ubija .. za barabe, ker je vojska njihova !!

Popravljeno April 16, 2009. Popravil GorazdH

[Geiger Sturzflug]

pa dajmo mal matematike za konstantno 4% rast česarkoli z navadnim kalkulatorjem.

recimo da je česarkoli 100.

4% od 100 = 4

4% od 104 = 4.16

4% od 108.16 = 4.3264

4% od 112.4864 = 4.499456

4% od 116.98586 = 4.6794344

4% od 121.66529 = 4.8666118

...

faktor je (brez računanja sej je konstantno 4% rast) 1.04 med vsako vrednostjo

torej..kje je eksponentna funkcija? sam prašam :closedeyes:

:doze:

4*1,04^5=4,8666116096

Nagradno vprašanje: Najdi eksponentno funkcijo v zgornji enačbi...

:yawn:

[ImenitnaPriložnost]

30. Sistem se sesuje - ampak le za Markote .. za barabe pa ne.

31. Vojska je na ulicah in kroti Markote - ubija .. za barabe, ker je vojska njihova !!

Sistem se sesuje tudi za barabe, ker barabe ne znajo delati same, živijo od dela in produkta ter potrošnje (umirjene ali prekomerne) Markotov ...

[Bojanv]

To, o čemer govori BojanV poznamo tudi v drugih vedah. Že sama narava pozna podobne reči. Npr. nastanek kemijskih spojin je odvisen od več dejavnikov. Isti ogljikovi atomi lahko zaradi vpliva nekaterih dejavnikov (količin) rezultirajo v oglje, grafit ali diamant.

Bojan poskuša meni dopovedati, da matematično ni mogoče opredeliti, pod katerimi pogoji bo nastalo eno, pod katerimi drugo in pod katerimi tretje. Pa se na srečo moti.

Poglej, ne bom več polemiziral. Tudi razlagal ne, me pa nekaj zanima.

Konkretna informacija, današnja. Kitajci so se odločili, da uvedejo socialno zavarovanje za svoje prebivalce, približno podoben sistem, kot ga poznamo mi. Sistem bo veljal za vse prebivalce. Danes pač vsak obisk pri zdravniku plačaš, ravno tako zdravilo. Cene zdravil se določajo prosto (tudi zdravniški posegi), standardiziran enostaven postopek (enostavna operacija) stane cca 2 EUR. Če potrebuješ dodatne informacije, sem ti na voljo.

Prosim, pojasni, kako bo ta informcija vplivala na razvoj Kitajskega gospodrstva, njihov izvoz in rast GDP. Vesel bi bil, če bi tvojo informacijo tudi kvantificiral.

lp

bv

Popravljeno April 16, 2009. Popravil Bojanv

[PikiJapok]

pa dajmo mal matematike za konstantno 4% rast česarkoli z navadnim kalkulatorjem.

recimo da je česarkoli 100.

4% od 100 = 4

4% od 104 = 4.16

4% od 108.16 = 4.3264

4% od 112.4864 = 4.499456

4% od 116.98586 = 4.6794344

4% od 121.66529 = 4.8666118

...

faktor je (brez računanja sej je konstantno 4% rast) 1.04 med vsako vrednostjo

torej..kje je eksponentna funkcija? sam prašam :closedeyes:

Najprej, kaj sploh je eksponentna funkcija? Po kmečko povedano je to funkcija ko se količina pribitka povečuje. Če pogledaš tvoj primer, je "glavnica" vsakič za več večja. zadeva zgleda podobno temu:

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/c6/Exp.svg

Pri linearni funkciji je zadeva človeku predstavljiva. Poglejva lepši primer... Vzemimo osnovo 100 (npr. nekdo porabi 100 ton premoga na leto) in rast porabe je 10%.

t0 = 100.0 (ton) - 0 povečanja / kumulativa: 100

t1 = 110.0 (ton) - 10.0 povečanja / kumulativa: 210

t2 = 121.0 (ton) - 11.0 povečanja / kumulativa: 331

t3 = 133.1 (ton) - 12.0 povečanja / kumulativa: 464.1

t4 = 146.4 (ton) - 13.3 povečanja / kumulativa: 590.5

t5 = 161.1 (ton) - 14.7 povečanja / kumulativa: 751.6

t6 = 177.2 (ton) - 16.1 povečanja / kumulativa: 928.8 (če je imel 1000 ton zaloge, ne bo mogel s to rastjo kuririt niti celo leto več, zato nabavi še 1000 ton)

t7 = 194.9 (ton) - 17.7 povečanja / kumulativa: 1123.7

t8 = 214.4 (ton) - 19.5 povečanja / kumulativa: 1338.1

t9 = 235.8 (ton) - 21.4 povečanja / kumulativa: 1573.9

t10 = 259.4 (ton) - 23.6 povečanja / kumulativa: 1833.3 (u jebemti, prvič je trajalo slabih 7 let, drugi krog pa samo slaba 4 leta... pa isto sem nabavil 1000 ton)

t11 = 285.4 (ton) - 26.0 povečanja / kumulativa: 2118.7

Kje je eksponentna funkcija:

t2 = Kol_t0 * 1.1² = 100 * 1,210 = 121

t3 = Kol_t0 * 1.1³ = 100 * 1,331 = 133,1

...

Kot vidiš se povečuje eksponent (zato eksponentna rast). Še bolj je zanimivo, kaj se dogaja z zalogo... Če smo sprva našrtovali 10 letno zalogo (1000 ton), ta zdrži ob (konstantni) 10% rasti zgolj 6 let in 11 mesecev. Še huje je v drugem ciklu, ko enaka zaloga zdrži samo še dodatnih slabih 5 leta... V tretjem ciklu bi 1000 ton zadostovalo za 3 leta in pol, v četrtem za cca. 2 in pol in v petem za cca. 1.7 leta.

Če je imel dobavitelj zalogo 5000 in je računal na 50 let dela je lahko presenečen ugotovil, da mora že po manj kot 20-ih letih iskati nov rudnik...

Upam, da je sedaj vsem jasno, kako rast deluje na končen sistem...

[Bojanv]

Poglej, ne bom več polemiziral. Tudi razlagal ne, me pa nekaj zanima.

Konkretna informacija, današnja. Kitajci so se odločili, da uvedejo socialno zavarovanje za svoje prebivalce, približno podoben sistem, kot ga poznamo mi. Sistem bo veljal za vse prebivalce. Danes pač vsak obisk pri zdravniku plačaš, ravno tako zdravilo. Cene zdravil se določajo prosto (tudi zdravniški posegi), standardiziran enostaven postopek (enostavna operacija) stane cca 2 EUR. Če potrebuješ dodatne informacije, sem ti na voljo.

Prosim, pojasni, kako bo ta informcija vplivala na razvoj Kitajskega gospodrstva, njihov izvoz in rast GDP. Vesel bi bil, če bi tvojo informacijo tudi kvantificiral.

lp

bv

Aja, če gre. prosim še predlog, v katera podjetja in koliko bi bilo smiselno vložit.

lp

bv

Popravljeno April 16, 2009. Popravil Bojanv

[GorazdH]

ah, šepam v matematični terminologiji..in funkcijah, to je torej to. no, geigersturzflug, si le mel svojo minuto slave in možnost vzvišenega odgovora. sem razbral iz smajlijev, ne po tebi. pa pikiju hvala za normalen odgovor :closedeyes:

drgač pa ne gre preveč lepo vkup z ekonomijo, kot sem uspel razbrat iz vaših postov. bol bi pašal kak kaotičen model po moje...kar sem uspel nekje prebrati o tem v knjigi KAOS. bo kak matematik bol znal povedat kaj več o tem. te osnovne funkcije matematične so več al manj idealizirana slika in so elegantne za se učit razmišljat. pa lepo zgledajo na slikah :closedeyes:

[Rude Boy]

ZZ

[GorazdH]

Rude, tudi za tisto naložbo so najdli "končno" rešitev :closedeyes:

[Bojanv]

Ja, da ne boš mislil, da te zezam. Nekaj takega sem napovedal novembra lani, še nekaj drugih stvari. Ko bom dobil tvoj odgovor, ti bom psoredoval link, kjer je moje takratno razmišljanje objavljeno.

Boš lahko primerjal realnost tvojih napovedi z mojimi.

lp

bv

[ImenitnaPriložnost]

BusinessWeek ima objavljen zanimiv prispevek - Hey, Economics Geniuses! What Happened?

Iztočnica je - "Ekonomisti niso videli, kakšna kriza se približuje, a zdaj vseeno pametujejo, kako jo je treba rešiti."

Druga iztočnica je - "Ekonomisti so od leta 1930 spregledali približevanje vseh večjih kriz ..."

[GorazdH]

po moje so nekateri kar dobro vedeli kaj se pripravlja, ker ta reč traja že en cajt...tisti bodo sedaj s tem sranjem ekstra obogateli. pametni :naughty:

[PikiJapok]

Tisti, ki so vedeli, so vedeli nekako od sredine 80-ih... So "tvorci" korekcije v 70-ih. Ekonomisti pač pogosto razmišljajo politično in zanemarjavo "človeški faktor" zmotljivosti. Politična reorganizacija konec 80-ih in začetek 90-ih več kot očitno spada zgolj v korekcijo trga.

[Bojanv]

Verjamem, da se je pripravljalo od Washingtonskega sporazuma naprej. Mislim pa, da so se vseeno ušteli. Razloga sta najmanj 2:

1. Delež US$ v svetovnih deviznih rezervah se je zmanjšal na 65 % lani iz 90 % v 70-letih

2. Dejanske količine nafte v severnomorskem bazenu so bistveno nižje, kot so predvidevali v 70-letih.

lp

bv

[Bojanv]

Kje se to vidi?

1. ZDA so izgubile velik del "emisijske premije"

2. Kitajska ima tudi letos rekordne zunanjetrgovinske presežke, samo da je uvoz preusmerila iz ZDA in Europe v Južno Korejo, Avstralijo in Tajvan. Obenem pa so zmanjšale izvoz, predvsem izvoz tekstilnih izdelkov. Primankljaj v izvozu pa so več kot nadomestile z investicijami v državi. Tako so predvidele 15 % njihovega GDP za investicije v javna dela, kar pomeni, skupaj z multiplikatorjem, cca 15 % njihovega letošnjega GDP. Načrtujejo (kar potrjuje tudi IMF), da bodo letošnjo rast 6,5 % p.a. dosegli oz, več kot presegli. Devizne rezerve pa so preusmerili iz dolžnišlkih papirjev, nominiranih v US$, nekaj v lastniške papirje (kupujejo, predvsem od ZDA, rudnike in naftna polja), nekaj v EURE, nekaj pa v druge oblike. Tako so zmanjšale svojo izpostavljenost ameriški inflaciji.

3. V Londonu so G20 kljub prikritem odporu ZDA, debatirale o novi obliki "svetovne valute", neke oblike SDR. Ravno tako so bile prisiljene sprejeti dogovr o regulaciji trga njihovih izumov, saj so tudi sami ugotovili, da je trg izvedenih instrumentov tisti, ki je največja ovira razpletu krize.

4. Cel svet ni nasedel ameriškim inovatorjem in ni sprejel izvedenih finančnih instrumentov, ki jih na koncu niso razumeli niti avtorji teh instrumentov. Tako da je večina (moja ocena) 3/4 tega balona počila kar v deželi, kjer so nastali, ZDA in VB.

5. Irak kot provokator in Iran, ki je resnično potegnil korist iz tega sta dosegla, da US$ ni več edina valuta, v kateri se na veliko trguje z nafto. US$ ni več svetovna obračunska valuta, predvsem Kitajska je spromovirala trgovanje v juanih v azijskem bazenu, Evropa pa je povečala delež EURA v svoji trgovini, s tem sta pridobila tudi "emisijsko provizijo.

6. Tudi v dogajanju v gospodarstvu se vidi, da kriza ni tako huda v Evropi in Aziji, da pa je v ZDA še ni konec in je tudi kmalu ne bo konec.

Tako. Me pa zanima še mnenje kakega drugega ekonomista, in njegov pogled na razvoj krize v prihodnosti.

lp

bv

[Bojanv]

Očitno je ekonomija le še kaj drugega kot računanje različnih funkcij na tretjo decimalko...

lp

bv

[halls]

Direktno uprašanje: kako dolgo bo po vašem še ta recesija trajala? Hvala za odgovore!

[PikiJapok]

@BojanV: Kaj se bo odvilo v prihodnje je po mojem mnenju odvisno predvsem od tega, kako bo manever imenovan Obama uspel. Če anglo-saksonci uspejo z obarvanim predsednikom vreči dovolj peska v oči islamski in afro politiko in na ta način zadržati Kitajce, potem bo bodoča situacija podobna sedanji, le odvijala se bo morda nekolikanj hitreje. V smeri "gloablizacije" (beri: kolonializacijeskega izčrpavanja naravnih virov na račun zadolževanja do onemoglosti).

V nasprotnem primeru se bodo karte nekolikanj premešale, vendar na ravni posameznika večjih pretresov ne bo. V končni fazi je čisto vseeno, kateri je "prvi tuji jezik" v spričevalu. Vsekakor se splača vlagati v "tujo infrastrukuro", predvsem prehrambeno in energetsko, saj bo lastna kmalu onemogočena, ali visoko obdavčena (po vzgledu prepovedi naših "domačih klavnic", obdavčitve "luksuza", ipd. - zgolj za prispodobo).

In da, ekonomija je v srži naravoslovna veda, ki naj bi empirično vzorčila in poimenovala sovpliv med naravo in družbo (eko - okoljsko, nomija - poimenovanje). Na podlagi teh zakonitosti naj bi omogočala predvidevanja prihodnjega dogajanja (zgolj za primerjavo - astronomija je na nek način sorodna).

@halls: Odvisno od zornega kota, kako na krizo gledaš. Če iščeš točko preloma, ko se bo tvoje, moje, naše,... ekonomsko stanje prenehalo slabšati (dno), potem verjetno čez kaki dve leti. Če iščeš točko povrnitve stanja izpred leta ali dveh, potem... čez 15?

Popravljeno April 19, 2009. Popravil PikiJapok

[PikiJapok]

@Halls: P.S.: Če iščeš točko, ko bomo jaz ti in ostali imeli relativno primerlivo količino dobrega, napram vsemu razpoložljivemu dobremu, kakor v zadnjem desetletju, verjetno nikoli. Izvzevši uspešne špekulante, se bo splošno posameznikovo ekonomsko stanje poslabševalo.

[Bojanv]

Direktno uprašanje: kako dolgo bo po vašem še ta recesija trajala? Hvala za odgovore!

Če vprašanje postavljaš meni... Ne bom rekel, da odgovora ni. Lahko povem samo svoje mnenje. Malo sem že namignil, kaj si o tem mislim.

Problem te krize je, da se je iz fiančne prensela v realni sektor. To so vedno najtežje oblike krize. Če nastane v finančnem sektorju in se tam konča, se običajno niti ne vidi kaj preveč. Nekaj finančnih institucij gre v stečaj, nekaj se preeoblikuje in to je to.. . Če je problem realnega sektorja, potem je potrebno najti razlog zanjo (običajno pomanjkanje kake surovine ali kaj podobnega), se tudi uredi.

Ta kriza pa ima, zame, nekaj žarišč.

1. Napihnjeni baloni (nepremičninski, delniški, kreditni, surovinski,...) so večinoma popokali, posledice še čutimo

2. Veliko analitikov primerja to krizo s tisto iz leta 1929. Spregledali so najpomembnejšo razliko. Takrat so bile ZDA kot navečji kreditodajalec tudi razlog za napihnjene balone. Potem so zaprli svoje trge za tuje blago in zahtevali vračilo kreditov. Tako so krizo prenesli na cel svet.

3. Kasnejše krize so ZDA reševale s tiskanjem denarja in tako z inflacijo obremenili cel svet. Sedaj to ne bo več mogoče. Ameri so natiskali toliko denarja in obenem toliko zmanjšali svoj delež v svetovnem GDP, da ne bo šlo. Obenem se je delež US$ v svetovnih deviznih rezervah tako znižal, da je to dodaten razlog zakaj ni možen izvoz inflacije v svet v zadostni meri.

4. Kitajska je že pokupila toliko surovinskih podjetij, da že ima pomemben vpliv na ponudbo.

5. Druge države sveta so se ubranile tudi na druge načine inflatornih US$. Tako da so US$ ostali kar v ZDA.

6. Same ZDA so bile s to krizo najbolj prizadete. Pojedle so, dobesedno potrošile, za najmanj 5 letnih GDP blaga, torej morajo pokrit 5 celoletnih dohodkov (prodaj). Obenem pa so morali pristati na povečano kontrolo raznih finančnih mahinacij, kjer so vodile v svetu, tako da bo možnost prenosa izgub na ta način nemogoča.

7. ZDA so na začetku krize z veliko malho prodajale svoje finančne naložbe po svetu, tako da jim je ostal le manjši del svojih naložb. To je šlo tak odaleč, da je celo ameriški Treasury opozoril na velike prilive US$ v ZDA iz tega naslova.

8. Hitrost obračanja denarja v ZDA je padla izpod vseh meja.

9. Predvsem, nihče točnone ve, koliko je izdanih ameriških občinskih obveznic zveznih držav. Nekatere od nih so že bankrotirale (vsebinsko).

Tako da je odgovor lahko samo zelo selektiven.

1. Kitajska s svojimi 6 % rasti sploh ni v krizi in ni bila. Samo proizvodnjo je prestruktuirala. Iz maosvne proizvodnje tekstila inpodobnega se je preusmerila na notranjo potrošnjo (avti, javna dela - ceste,...) Obenem se je kot svetovna kreditodajalka preusmerila pri nakupih na trge ASEAN (južna in jugovzhodna azija).

2. Indija zaradi svoje strukture izvoza (večkji delež storitev) ima težave, ampak bo do poletja že na toplem

3 Japonska se bo postavila pokonci do jeseni, saj ji bo postal Kitajska največji trg in s tem si bo olajšala položaj

4. Rusija in bivša SZ so že sklenile sporazume o ustanivtvi ekonomske cone bivše SZ in s tem o večjem povezovanju. Rusija ga je sicer polomilatakoj na začetku krize, ko je poskušala branit rubelj proti US$ in tako pokurila 100 mrd US$ deviznih rezerv od 500 mrd US$. Ampak so hitro prišli k pameti in tečaj prepustili. Tako da so se tudi že začeli dvigati. Vsaj cene nafte so malo zrasle, to jim je krepko izboljšal prihodke, dvignili so tudi notranjo porabo. Tako da mislim, da bodo s poletjem tudi za njh prišli toplejši časi. Poleg tega je EU začela nekaj velikih strukturnih projektov v evropskem vzhodu, kamor sodi kar nekaj držav bivše SZ; (Ukrajina samo bo dobila kakih 20 mrd US$ za gradnjo cest, modernizacijo telefonskega omrežja, elektro omrežja, naftovodov, železnic,...).

5 Evropa v tej krizi niti ni bila tako zelo prizadeta, kot jokamo. Decembra lani so obresnte mere za overnight kredite švignile v nego, potrebe so dosegle 90 mrd EUROV, ampak so v mesecu padle na normalnih 30 mrd EUROV. Obenem so se začele strukturne spremembe in nadomeščanje US$ kot rezervne valute. Tako je dobila "emosijsko premijo", ki jo je prej dobivala ZDA. S spodbudami avtoindustriji in financiranjem javnih del v vzhodni evropi bomo jeseni, najkasneje konec leta že videli znake izboljšanja.

6. ZDA in VB pa imata večje probleme. Ko bo padel še balon občinskih obveznic, se bo šele videlo, kaj imajo v tem loncu.

7. Ostali svet pa je itak bolj gledalec v tej igri.

Seveda pa nikoli več ne bo, kot je bilo. Valovanje v ekonomiji se je iz čistega neoliberalizma in egoizma preusmerilo v večjo državno regulativo in mednarodni nadzor, kar pomeni, da se bo svetovna ureditev letos ele začela pripravljat na spremembe. V katero smer se bodo spremembe dogajale, pa je možno samo slutit.

Upam, da bo še kdo napisal svoje mnenje, razen računanja stopenj rasti.

Piki Japok, tvoje pisanje nima nobene zveze z ekonomijo, zato ne bom odgovarjal...

lp

bv

Popravljeno April 19, 2009. Popravil Bojanv

[PikiJapok]

Piki Japok, tvoje pisanje nima nobene zveze z ekonomijo, zato ne bom odgovarjal...

lp

bv

Medaljo na zid, da ti je to postalo jasno. Sem pa vseeno vesel, da si do tega spoznanja prišel sam in nisi hotel "na lepe oči" verjeti, ko sem jaz to napisal. Všeč mi je tak način.

Jaz pišem o "novih vrednotah", ki bi bile alternativa tem, ki so nas pripeljale v t.i. moderno suženjstvo. Vsi govorijo o "nepremičninskem balonu". Ampak vsebina tega "balona" je samo to, da ima vsak svoj dom... torej, ekonomija, kjer ima vsakdo svoj dom in pride kriza... hmmm, bull-shit. Ali pa ekonomija, ki v imenu profita seje smrt... Čimcenejša hrana, pa naj stane kar hoče.

Jaz bi se rad pogovarjal o "ekonomiji", kjer bi LAHKO vsak imel dom, kjer bi LAHKO vsak prispeval svoj delež in užival sadove. Podobno, kot moj stari ata, ki je bil veleposestnik in ni imel pojma o financah in ekonomiji. Ali pač? Ker pri njem nikoli ni bilo krize... Tudi ob toči ali poginu živine ne. Pravzaprav je tako bilo dobrih nekaj tisoč let...