RAN Objavljeno Oktober 11, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 11, 2002 A se kdo zaveda,kaj pomeni stavek.....POČUTIM SE POPOLNOMA PRAZNEGA!!!! Jaz vem.............. Samo človek ki polno čuti, se lahko tako počuti. Nekoč bo drugače,.. Tudi boljše,..manj boleče.
kekec III Objavljeno Oktober 11, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 11, 2002 LEPO JE ŽIVETI,ŠE LEPŠE MLAD UMRETI Tako je s prstom napisala v novozapadli sneg Mojca M.,sedemnajstletna dijakinja bežigrajske gimnazije,preden se je zaklenila v očetovo garažo,sedla v avto in vžgala motor. Tisti večer,ko sem zvedel za njeno smrt,je pri meni dolgo gorela luč. Oni,ki so bili na njenem pogrebu in so jo videli na mrtvaškem odru,so trdili,da je bila lepa kot Sneguljčica, ki ji je hudobna kraljica zavdala z zastrupljenim jabolkom. Revica,ni bila za ta svet-so smrkale njene sivolase tete,iz profesorskega zbora pa je bilo slišati namigovanja o pogubnem valu romantičnega svetobolja,ki je zajel današnjo mladino. Vendar so tisti, ki brskajo po tujem umazanem perilu, našli za njeno dejanje veliko bolj prozaično razlago.Menda je imela razmerje z nekim poročenim moškim in ko je z njim zanosila, se iz strahu pred starši ne več upala prikazati domov.Širile so se govorice,da so starši zahtevali obdukcijo,ki je pokazala ,da je bilo dekle,res noseča. Po Mojčini smrti se je moje življenje v marsičem spremenilo: Niče več nisem hodil po pouku opazovat kdaj bo stopila iz šole,nič več me ni bilo na drsališče v Tivoli,kamor je pozimi vsako nedeljo hodila drsat,nič več nisem hodil na gimnazijske plese zbirat pogum,da bi jo prosil za ples in tudi sprehode po Razgledni poti sem opustil,saj sem tudi tja hodil zaradi nje. Šestindvajset let je že minilo od tedaj, med svojimi papirji še vedno hranim iz časopisa izrezano in od časa porumenelo osmrtnico z datumom 20.02.1976. Tisti,ki so jo poznali,njeni učitelji,sosšolci,znanci (prijateljev ni imela ) so imeli pozneje marsikaj povedati o njej:da je bila preračunljiva,hladna,ohola,stremuška,pokvarjena… A ,jaz vem samo to,da je bila lepa. In to mi zadostuje. Naj bo tale skromen spis –namesto cvetja na njen grob.
kekec III Objavljeno Oktober 11, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 11, 2002 ŽERJAVI POLETIJO GORA NAJVIŠJIH ZID PREBIJAJO KRIKAJO PLOVEJO IŠČEJO MODRO NEBO SANJAJO JUG LOVIJO TOPLOTO ŽERJAVI LETIJO Z NJIMI HITIJO PERUTI MISLI ŽARKI UPANJ VALOVI ŽELJA VETROVI ISKANJA HREPENENJA
Gregs Objavljeno Oktober 11, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 11, 2002 A se kdo zaveda,kaj pomeni stavek.....POČUTIM SE POPOLNOMA PRAZNEGA!!!! Jaz vem.............. Samo človek ki polno čuti, se lahko tako počuti. Nekoč bo drugače,.. Tudi boljše,..manj boleče. Klimbra... tudi jaz vem... na malo drugacen nacin.. a vendar... RAN... tocno tako! Kdor zivi na pol, kdor ljubi na pol, kdor zaupa na pol... ta sploh ne ve, kako je ziveti... kako je cutiti... in tudi, kako je, ko boli... Vendar je lepih ternutkov bistveno vec kot slabih... in zaradi tega se splaca ljubiti s polnim srcem... pa naj mi rece kdorkoli karkoli.... verjeti in upati je del uspeha...
Pravokotar Objavljeno Oktober 11, 2002 Avtor Opozori Objavljeno Oktober 11, 2002 A se kdo zaveda,kaj pomeni stavek.....POČUTIM SE POPOLNOMA PRAZNEGA Nenadoma sem se zavedel, da je nekdo prerezal moj dom. Gladek, popoln rez, kot bi ga opravil nek neznan bog z mečem ali polbog s skalpelom za raztelešenje. Stopnice, ki ne vodijo nikamor, ker manjka eno rame....kopalnica brez ogledala, pred katerim sem se bril in v njem ugledal ljubo mi silhueto, kako se približuje, trgaje se iz spanca, zavita v jutranjo haljo. Ni več jutranjih korakov, ki sem jih pričakoval že ves pripravljen...ni več večernih korakov, utrujenih, a tako mehkih, mačjih, v upanju, da te ne bodo zbudili in da te vendar bodo...za trenutke razkošja. V najljubšem prostoru ni več slike, ki ni nikoli hotela viseti naravnost. Skozi zavese prodira jantarna svetloba, kdove, morda zaradi zaves, morda zaradi obledele barve sten, ki so medtem postale tako domačne, stenska svetilka za branje z rahlo napoknjenim zaslonom....češko steklo, menda...vsaj tako so mi ga prodali na bolšjaku....starinsko ogledalo v lesenem okviru, ki ga imam rad, zrcalo s temnimi pikami, ki ga nisem hotel/mogel zamenjati...zakaj neki, svojo podobo bom vedno uzrl v očeh ljudi, ki so mi blizu, boljše mi ne more dati nobeno ogledalo, ljubim ga takega kot je....v njem se je gledal moj praded, zame je spomin nanj, še vedno vidim v njem njegovo podobo...in v dnevni sobi (če bi rekel v salonu, bi bilo obskurno) vse na svojem mestu. Razen štirih odtisov nog naslanjača, kjer je sedela s spodvitimi nogami in me ljubkovala po tilniku, mene, ki sem sedel na tleh pred njo..... JA, Klimbra, vem, kaj pomeni počutiti se popolnoma praznega... Zelo lepo in spoštljivo te pozdravljam, prijatelj PEPE
Babi Objavljeno Oktober 11, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 11, 2002 "Sanjal sem, da sem hodil po pesku v družbi z Bogom. Na ekranu noči so se odslikavali vsi dnevi mojega življenja. Gledal sem nazaj in videl, da je vsak dan mojega življenja začrtal sledove stopal v pesku. Ena sled je bila moja, ena Gospodova. Tako sem nadaljeval, dokler se niso iztekli vsi dnevi mojega življenja. Do zadnjega dne. Tedaj sem se ustavil in pogledal nazaj. Opazil sem, da je bila na nekaterih mestih samo ena sled in prav ta mesta so bila najtežji dnevi mojega življenja, dnevi največjega trpljenja, strahu in žalosti. Potem sem vprašal: "Gospod, ti si rekel, da boš z menoj vse dni mojega življenja! Jaz sem sprejel, da živim s teboj, ampak zakaj si me zapustil ravno v najtežjih trenutkih mojega življenja?" In Gospod je odgovoril: "Otrok, jaz te ljubim in rekel sem ti, da bom s teboj vso tvojo pot, in da te ne bom zapustil niti za trenutek - In te nisem zapustil... V tistih dneh, v katerih si videl eno samo sled v pesku - to so bili dnevi, ko sem te nosil v naročju" Citat nn avtorja, ki močno seže v srce.
lojzi Objavljeno Oktober 12, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 12, 2002 A se kdo zaveda,kaj pomeni stavek.....POČUTIM SE POPOLNOMA PRAZNEGA Nenadoma sem se zavedel, da je nekdo prerezal moj dom. Gladek, popoln rez, kot bi ga opravil nek neznan bog z mečem ali polbog s skalpelom za raztelešenje. Stopnice, ki ne vodijo nikamor, ker manjka eno rame....kopalnica brez ogledala, pred katerim sem se bril in v njem ugledal ljubo mi silhueto, kako se približuje, trgaje se iz spanca, zavita v jutranjo haljo. Ni več jutranjih korakov, ki sem jih pričakoval že ves pripravljen...ni več večernih korakov, utrujenih, a tako mehkih, mačjih, v upanju, da te ne bodo zbudili in da te vendar bodo...za trenutke razkošja. V najljubšem prostoru ni več slike, ki ni nikoli hotela viseti naravnost. Skozi zavese prodira jantarna svetloba, kdove, morda zaradi zaves, morda zaradi obledele barve sten, ki so medtem postale tako domačne, stenska svetilka za branje z rahlo napoknjenim zaslonom....češko steklo, menda...vsaj tako so mi ga prodali na bolšjaku....starinsko ogledalo v lesenem okviru, ki ga imam rad, zrcalo s temnimi pikami, ki ga nisem hotel/mogel zamenjati...zakaj neki, svojo podobo bom vedno uzrl v očeh ljudi, ki so mi blizu, boljše mi ne more dati nobeno ogledalo, ljubim ga takega kot je....v njem se je gledal moj praded, zame je spomin nanj, še vedno vidim v njem njegovo podobo...in v dnevni sobi (če bi rekel v salonu, bi bilo obskurno) vse na svojem mestu. Razen štirih odtisov nog naslanjača, kjer je sedela s spodvitimi nogami in me ljubkovala po tilniku, mene, ki sem sedel na tleh pred njo..... JA, Klimbra, vem, kaj pomeni počutiti se popolnoma praznega... Zelo lepo in spoštljivo te pozdravljam, prijatelj PEPE PEPE; ti pa znaš človeku mravljince po telesu spustiti. Ne mi tega delat več, please
Climber Objavljeno Oktober 12, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 12, 2002 Radi bi doumeli skrivnost smrti. Toda kako jo boste našli, če je ne iščete v srcu življenja? Sova katere oči so ustvarjene za noč in so podnevi slepe, ne more razkriti skrivnosti svetlobe. Če hočete resnično gledati duha smrti, odprite na strežaj srce telesu življenja. Kajti življenje in smrt sta eno, tako kot sta eno reka in ocean. V globini vaših nad in vaših želja počiva vaše tiho spoznanje onostranstva. In kot semena, ki sanjajo pod snegom, sanja vaše srce o pomladi. Zaupajte svojim sanjam, kajti v njih so skrita vrata večnosti. Vaš strah pred smrtjo je le trepetanje pastirja pred kraljem, ki bo nanj položil roke v znamenje počastitve. Mar se pastir pod svojim trepetanje ne veseli, da bo nosil kraljevsko znamenje? Pa vendar, ali se ne zaveda bolj svojega trepetanja? In kaj pomeni umreti, če ne stati gol v vetru in se raztopiti V soncu? In kaj pomeni nehati dihati, če ne osvoboditi dih njegovega neizmernega plimovanja, da bi se mogel dvigniti, se razširiti ter neovirano iskati svetlobo? Le takrat ko boste pili iz reke tišine, boste resnično prepevali. In ko boste dosegli vrh gore, se boste naposled pričeli vzpenjati. In ko bo zemlja terjala vaše ude, boste resnično lahko zaplesali. O smrti iz knjige PREROK, Kahlila Gibrana. Klimbra zato, da ti bo lažje v najtežjem dejanju ljubezni - poslavljanju in da boš vedel, da nisi sam!
Pravokotar Objavljeno Oktober 12, 2002 Avtor Opozori Objavljeno Oktober 12, 2002 PEPE; ti pa znaš človeku mravljince po telesu spustiti. Ne mi tega delat več, please Ni 'blema, Lojzi! bom pač nehal pissat v MS. Vsaj takrat, ko bom v depri, ali vsaj napol v depri :) :) :) PEPE
pupa Objavljeno Oktober 13, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 13, 2002 Danes po dolgem času jokam... jokam, ko sem vse to prebrala... ni žalost, ni veselje... je samo zavedanje, da ste vi tu in da sem jaz tu. PEPE moja ljubezen do tebe presega vse besede, okvirje..... daješ mi čutiti........ Hvala ker jokam
Pravokotar Objavljeno Oktober 14, 2002 Avtor Opozori Objavljeno Oktober 14, 2002 Danes po dolgem času jokam... jokam, ko sem vse to prebrala... Hvala ker jokam Hja, besede znajo biti hudo nevarna reč in premetavanje besed je obrt, podobna polaganju minskih polj - vzameš besedo, jo potežkaš (niso vse enako težke - ene so za pešadijo, druge za oklepnike), jo malce poljubkuješ (obvezno!!) in jo položiš tja, kjer pričakuješ, da bo kdo nagazil nanjo... pa nikar misliti, da se da mine dobro polagati brez čustev! In brez nevarnosti za polagalca, lahko ti eksplodirajo naravnost v babyface. Meni se to redno dogaja. Potem se pa krpam kakor vem in znam.... Pupek moj dragi, dobro veš, da imam tudi jaz tebe rad :) :) PEPE
lojzi Objavljeno Oktober 14, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 14, 2002 Ni 'blema, Lojzi! bom pač nehal pissat v MS. Vsaj takrat, ko bom v depri, ali vsaj napol v depri :) :) :) PEPE Ne Pepe, bog ne dej, pol tud forum ne bo več isto, kar je bil. Amapk res mi je seglo do srca, v kombinaciji z vsemi dogodki prejšnjega tedna.
kekec III Objavljeno Oktober 14, 2002 Opozori Objavljeno Oktober 14, 2002 Sloviti starogrski pripovednik basni suženj Ezop je tako navdušil svojega gospodarja, da ga je ta želel nagraditi z nečim najboljšim na svetu. Na to ponudbo je Ezop rekel, naj mu da jezik. Začudenemu gospodarju je razložil, da je jezik nekaj najimenitnejšega na svetu, saj lahko z njim izkazujemo nežnost, zvestobo in ljubezen. Nato pa ga je gospodar vprašal, kaj je najgrše na svetu, in Ezop mu je odgovoril, da je to zopet jezik, saj z njim izdajamo sovraštvo, zavist in škodoželjnost ter povzročamo vojne in smrt.
klimbra Objavljeno December 9, 2002 Opozori Objavljeno December 9, 2002 A se kdo zaveda,kaj pomeni stavek.....POČUTIM SE POPOLNOMA PRAZNEGA!!!! .............. Sedaj vem tudi,kako se je počutiti SANJSKO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Gregs Objavljeno December 9, 2002 Opozori Objavljeno December 9, 2002 Sedaj vem tudi,kako se je počutiti SANJSKO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Vesel sem za vaju... 8)
Pravokotar Objavljeno December 10, 2002 Avtor Opozori Objavljeno December 10, 2002 Sedaj vem tudi,kako se je počutiti SANJSKO!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Lepo :wink: :D :D :D :D . Prvi korak je uspel in nisi padel. Le mirno naprej, brez naglice. Pot je pred teboj zato, da jo uživaš in ljubkuješ. PEPE
Manu Objavljeno December 10, 2002 Opozori Objavljeno December 10, 2002 Od začetka spremljam temo. Berem. In samo berem. In ničesar do zdaj nisem mogla napisat. Danes lahko napišem vsaj to, da še vedno ne morem pisat. Lahko pa čutim. Čutim. Živim. Čutim, da živim. Ker ljubim.
Zoolo Objavljeno December 10, 2002 Opozori Objavljeno December 10, 2002 Uff.. tole je pa v principu hudo kicasta tema... :lol: 8) Z.t.H.! :evil:
Pravokotar Objavljeno December 10, 2002 Avtor Opozori Objavljeno December 10, 2002 Prav žal, ampak danes čutim neustavljivo željo, da bi malo smetil :? Ne se jezit, saj bom samo malo, obljubim. Današnja štorija gre nekako takole: Stopinje v pesku mojega preteklega poletja. Zarisane z varljivo mehko ostrino, ki jo premore le pesek. Na prvi pogled večne, a že v naslednjem hipu popolnoma drugačne, kot se skozi dan spreminja melodija luči. Včasih podobne pastem, v katere zaide senca galeba, za bežen trenutek, potem pa brez napora zdrsne na prosto in nedotaknjena leti dalje. Spet drugič voljno, razločno razprte, morda kot ustnice zaljubljenca v skoraj brezupni želji, da bi se povrnilo doživetje poljuba. Tistega prvega, nikoli pozabljenega, prhutaje razpetega med do bolečine prignano hrepenenje po toplini in neizrečeno, a vedno prisotno vprašanje: SI TO TI...?...Vprašanje, ki ga šepetajo decembrske plime... PEPE (a je blo čist prehudo :?: :roll: )
Ice Objavljeno December 10, 2002 Opozori Objavljeno December 10, 2002 mora da sem "trd ko axa" - nc ne stekam......sam zihr je kul. :? :)
Pravokotar Objavljeno December 10, 2002 Avtor Opozori Objavljeno December 10, 2002 Ne sekiraj se Iceman, ni kaj štekat, to je tako nekako kot nočna polucija - se pač zgodi :shock: :wink: :) PEPE
kekec III Objavljeno December 10, 2002 Opozori Objavljeno December 10, 2002 Veter Močan veter dan na dan razjeda otok, Enotno z vodo razkopava skalo; Razburkan,hitro teče tja čez otok potok, Skalo čisti,da bolečino bi izpralo. A potok ne izpere bolečin, Da ostanejo vklesane,za to skrbi spomin. Si odprl kletko,i zpustil si življenje, Mi s tem naprtil žalosti obilo; A shranjen je spomin na to trpljenje, Je v kamen vklesan, pokrit je z mehko svilo. Iskreno ti povem,prijatelj moj, Čeprav več nisva skupaj, sem še s teboj.
kekec III Objavljeno December 10, 2002 Opozori Objavljeno December 10, 2002 Danes... Danes je bilo lepo, na nek način. Mogoče se mi ta dan vtisne v spomin ? ...a jutri šele pride...
LuCy Objavljeno December 10, 2002 Opozori Objavljeno December 10, 2002 Ej folk, sej bo bolš, no! Kr mene vprašajte!
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se