Grand enduro Slovenija

[poggy]

Je tole komu zanimivo?

[gsxf750]

upam, da se kje najde že vtipkani a pobegli tekst.

slike z džira prejšnjo nedeljo po Hercegovini.

krog:  Nevesinje Morine Kalinovik okoli in preko vzhodne rame Zelengore Gacko Nevesinje,  200km od tega polovica makadama

zanimiv prometni znak:   omejitev na 20km/h s pripisom:  nadaljnjih 30 kilometrov

Morine

Neretve pri svojem ca 25tem kilometru, v lokalu so stregli ustrezno ohlajeno Nikišičko

Kalinovik,  oskrba z energentom 

Garmin najde bližnjico do makadamske ceste za Zelengoro

črpalkar je govoril o normalnem makadamu

čik pavza ;-)

 

Popravljeno September 9, 2016. Popravil gsxf750

[gsxf750]

po slabih 3 kmjih, je makadam postal normalen. Po luknjah sodeč je teren tu precej padavin. Luknje od luž so bile v povprečju globoke 17,5cm. Ohlins zadaj ni protestiral,

Paioli spredaj pa se jedo dobra razgibal.

Mimo grede Kalinovik se nahaja na 1000+ mnm.

 

Pričetek vzpona na prelaz 1790mnm čez vzhodno ramo Zelengore.

jugovzhodna stran, za prelazom, življenje na 1700mnm,  Mercedes, neregistriran, pred hišo

Ni3ous in ekipi hvala za idejo Morine.

Nadaljevanje v nedeljo v okolici Sarajeva, Jahorina, Bjelašnica, ...

 

 

Popravljeno September 9, 2016. Popravil gsxf750

[Ni3ous]

Hah, super. No moje nadaljevanje reporta sledi ravno po teh koncih, sicer v drugi smeri poti. Zanimivo po tvojem reportu vse zgleda drugače kot kakor smo mi doživljali in poslikali. Report sledi naslednji teden. Žal sem službeno preveč zaposlen, da bi utegnil prej naredit izbor slik, jih naložit in pripisat nekaj malega teksta. 

 

@VS800 je Matic omenil ja, da te je srečal na hambiču pri Paviljonu in  da si ga ogovoril, ter da sta malo poklepetala. 

[gsxf750]

Je prišla nedelja, teden kasneje po Morine-ah in z njo trzinski GSA željan vožnje po Bosni po in izven asfalta. Vreme je odločilo za bazo v Sarajevu (pri Amri).

Uspela sva odpeljati:

vzpon diretissimo :-) na Trebević, na Jahorino (smučišče vrh in vrh na vzhodnem delu grebena (ostanki vojaškega objekta) ter hitri skok do vasice Lukomir (južno od Bjelašnice). Zadevo je prekinil strgani oblak, da se je vedrilo v hotelu na dnu smučišča.

Trebević, ostanki bob steze

na vrhu smučišča Jahorina (eno malčk offroada)

na vrhu skrajno vzhodnega dela  grebena Jahorine, do koder pelje makadamska kolesarska pot.

pogled nazaj na južno stran 

Na južnem pobočju je je še precej (Jahorine) a je vse strmo in prehoda v dolino ni bilo najt. Je bilo treba ponovno mimo dna smučišča in kmalu v levo na makadam, ki pride nazaj v civilizacijo na cesto Foća_Sarajevo pri naselju Kijevo. Konkretna soft enduro gozdna blatna mokra cesta, vmes skorajda le širine kolovoza. :-)

 

Po vzponu na dno smučišča Bjelašnica le skok do Lukomir-a, ker so oblaki preprečili vzpon na vrh: 

in potem pobeg pred in ob konkretnem nalivu pod streho prvega od hotelov.  Slik seveda ni.

Sta pa delali občasno na makadamu družbo 2 Sarajki na ATVjih ;-).

 

skupaj 185km v 9 urah

Popravljeno September 13, 2016. Popravil gsxf750

[gsxf750]

še nekaj foto vtisov iz Jahorine

ta črnemu biku je bila všeč ropotajoča tablica na moji TTRi in se je začel igrat z njo, z rogom. Sem mu vrgel desko za rit, da je prekinu zabavo ;-)

[gsxf750]

vtisi iz poti Sarajevo Zlatibor in nazaj.

Najprej se je izvedu transfer kombija do vznožja Bjelašnice, potem pa po asfaltu premik proti Zlatiboru.

Na zunaj prazn lokal ob 13ih, ampak teletina ispod sača je bila že ready za kosilo ;-)

 

po pobegu od asfalta se je našel prehod do razglednega, skoraj grebenskega, asfalta nad Goražde-om (iz smeri Prača), brez makadama, le zemljina in kasneje ilovica, ... kake 4 km je bilo intenzivnega prakticiranja vožnje po spolzkem, mokrem blatu, luže vsakih 50m, pa nobeden se ni povaljal :-). slik ni, ker se ni blo za ustavljat. Začetek, po strmem spustu po zemljini s kanali globokimi do 25cm, je izgledal takole: 

na Zlatiboru, lokal s prenočišči tik ob glavni cesti

domače kislo in ne skisano mleko ter pršut na kajmaku

je mal zadremu po zajtrku:

 

smučišče Tornik 1490 mnm južno od Zlatibor-a

čisti off

 

vrh smučišča, pogled proti severu (kraj Zlatibor)

od kod Zaltibor: ugibam po videnem, smrek je bilo le za vzorec ostalo so bori.

 

nazaj proti asfaltu, makadamska bližnjica :-)

 

nazaj proti Goražde je šlo skozi Priboj ob nekdanji tovarni kamionov FAP.

Pot se je zaključila na Bjelašnici, natančneje pod njo. Je ostal dolg iz nedelje.

 

Nadaljevanje Bjelašnica naslednji dan, sledi po pavzi

Popravljeno September 16, 2016. Popravil gsxf750

[gsxf750]

pred 9 urami, gsxf750 pravi:

po pobegu od asfalta se je našel prehod do razglednega, skoraj grebenskega, asfalta nad Goražde-om (iz smeri Prača), brez makadama, le zemljina in kasneje ilovica, ... kake 4 km je bilo intenzivnega prakticiranja vožnje po spolzkem, mokrem blatu, luže vsakih 50m, pa nobeden se ni povaljal :-). slik ni, ker se ni blo za ustavljat. Začetek, po strmem spustu po zemljini s kanali globokimi do 25cm, je izgledal takole: 

 

na google zemlja je naselje poimenovano Ilovaća , 

[gsxf750]

pokrajina med: Nevesinjsko polje, pogorje Prenj (2000+ mnm), Boračko jezero, Konjic

endura je bila v kombiju (transfer iz Nevesinje v Sarajevo)

sem sicer želel k Boračkem jezeru a je bil odcep neopazen pred eno hišo in sem ga zgrešil.

tik pred Prenj in pogled nazaj

Prenj

cesta po vzhodnem pobočju Prenj proti Konjic

v daljavi Boračko jezero, 350 višincev nižje

tik pred vstopom na asfalt

strm spust v Konjic (asfalt), speed limiter (šlepanje)

sta uspešno zvozila vse do Konjic (prek 400 višinskih m) 

 

Popravljeno September 17, 2016. Popravil gsxf750

[Nearrain]

Bravo !

konkretno turo sta opalila

vsa cast

[gsxf750]

dan 4. časa je do kosila potem transfer nazaj v Slovenijo

Bjelašnica v jutranjem soncu skozi okno hotelske sobe

je blo treba pohitet zaradi napovedanih popoldanskih ploh 

spust po poti pristopa

bližnjica proti Lukomir-u

potem je pa začelo vse bolj kapljat in sem jo ucvru nazaj k hotelom.

Ker je blo še 2 uri na razpolago, me je potegnilo proti Igman-u in v prvi makadam levo ob Policiji.

Čez ca 5km po pestrem makadamu se je veselje zaključilo.

"Sama jama guma fuč"!  Na ostro prerezan plašč in zračnica v dolžini 1,5cm.

ker se je teren spuščal, sem jo do prvega križišča, kjer  je bilo mogoče s kombijem obrnit, vozil za roge.

Dobr, da je blo to po opravljenih 4 dneh enduriranja :-)

Sem jo porinil v prvo grmovje in jo uro peš odkorakal do civilizacije. Lokalec z Lado Nivo mi je prišparal še nadalnjih 20min hoje.

 

Pred hotelom Han pa kombi KR  (Kranj) registracije in pred njim 2 kroski (250 4T) :-)

sta si izbrala vzpon drito po smučišču.  dok ide ide :-).

Sem šu po enduro in nazaj v hotel na kosilo. Žal ju čez okno in s pomočjo daljnogleda nisem našel.

Zanimivost hotela:  ne strežemo alkohola, imajo pa zato v sobah:

Arabci so izgleda glavni gosti.

Za to pot je to vse. 

 

Pozabu napisat:

Trzinski GSA je imel več časa in jo je za Zlatiborom ucvrl v Črno goro in Albanijo.

 

 

spodnjo sliko urejevalnik sam od sebe dodaja ?????

pred 22 minutami, Nearrain pravi:

Bravo !

konkretno turo sta opalila

vsa cast

Z Morine (prejšnjo nedeljo) se je skupaj obrnilo prek 1000km.

Gume so 60/40   asfalt/off

Nepozabno,  drugo leto bo vsaj tedenski enduro dopust dol!

Popravljeno September 17, 2016. Popravil gsxf750

[Ni3ous]

Super fantje!

No da še jaz nadaljujem našo pot... 

Peti dan smo se prebudili z lepim razgledom v spokojno jutro planote Morine

 

Spustili smo se na vzhodno stran planote po makadamskih ovinkih... pripeljali smo iz desne in nadaljevali naprej naravnost po makadamu kot na sliki

 

Sledilo je kakih 50 km neprekinjenega makadama po dolini. Ob desni nas je spremljala reka Neretva, sledili smo ji navzgor proti izviru... Na levi pa nas je ščitil gorski masiv Zelengora. 

Sčasoma smo jo le našli... tabla izvir Neretve. Ovekovečili smo jo z nalepko, naredili fotko.... Izvir menda ni nič veličastnega, voda ki curlja iz hriba, zato se nam ni ljubilo lesti dol po bregu par 100 m v težki motoristični opremi.

 

Od izvira je sledil spust in teren se je je bolj odprl..

 

Pot nas je vodila proti Čemernem in razgledi so se odpirali, nasproti nas je vabila gora Lebršnik

 

Vmes smo bili prisiljeni zaviti še v Gacko da obnovimi zaloge goriva in hrane, kajti nikoli ne veš kaj bo dan prinesel.

Nato smo jo mahnili proti Lebršniku preko Klinjega jezera. Pogled iz jezu desno

 

In levo

 

Sledil je lep vzpon z raznoraznimi podlagami in tehničnimi sekcijami, vendar nič pretirano zahtevnega.

 

Na vrhu Lebršnika smo bili nagrajeni z lepim razgledom na potke v dolini, po katerih smo se pripeljali iz smeri izvira Neretve

 

Na vrhu Lebršnika in pogled na drugo stran

 

Po pavzi je sledil en blitzkrieg spust nazaj do pol poti v dolino...

 

Nato smo zavili desno in poiskali neke traile tik ob meji s Črno goro...

 

Sledilo je kar veliko travniških stezic, ki so bile mehke in dinamične, vendar se je vsake toliko v zadnjem trenu pokazala kaka skala za robom ali pa kar na sredi, zato je bilo nevarno pretiravat

 

Steza nam je kazala smer proti vznožju tega hriba... kjer se konča, naprej ni možno, gora je obenem tudi meja s Črno Goro. Tik pod vznožjem gore se skriva vasica... par hišk... 

 

Seveda gremo raziskat... 

 

Sprejme nas možakar, na obisku je imel še nekaj prijateljev.....

Že na začetku pojasnijo da so se borili ob boku z Mladičem in da bi zanj naredili vse. Tudi v Gackem smo opazili na fasadah blokov 10 metrske slike Radka Mladiča, očitno ga odkrito častijo še vedno. Takoj ti dajo vedeti kdo so in kam spadajo, pa da nebi slučajno kdo kako napačno izjavil...  

 

Sicer so bili vsi prijazni, debata... ponudijo par rakij, spijemo kofe...Nato pa hvaležni za gostoljubje nadaljujemo  pot... 

 

Vmes je bilo nekaj terena preveč zaraščenega, saj bi se še nekako prebili skozi ampak misel o minah nas seveda prepriča, naj raje izberemo varnejšo pot, zato se vrnemo do asvalta... 

Ponovno naletimo na fontano, kjer se osvežimo in obnovimo zaloge vode.

 

Iz glavne asvaltne poti zavijemo na nek drug sicer širok asvalt. 

Menda bližnjica do kraja Meka Brda, kjer naj bi se povzpeli na Zelengoro. 

Asvalt je razkošno širok, cesta se spušča v dolino... po nekaj kilometrih opazim rasti zelenje iz razpok asvalta...potem malo naprej že grmovje sili na asvalt in vse več je robide in rastja ki oža pot. Očitno se tu ne vozijo, le zakaj ne... 

No kmal nam je postalo jasno zakaj ne...nalivi so odnesli kompleten most. Ceste niso vzdževali že leta (sodeč po grmovju). Oz mostu ni že več let in niti ne kaže da mislijo kaj uredit. Že malo višje je v enem ovinku kar manjkalo nekaj ceste, vendar ni nobenih tabel zaprta cesta, nevarnost ali česarkoli, kar bi nakazovalo da cesta ni prevozna. 

Ocenimo da zmoremo prečkati strugo. Vendar če bi morali obrniti bi bil problem, ker smo se strmo spustili v strugo in nazaj v isto smer ne bi bilo tako enostavno. Vsi pridemo čez reko, nato sledi vsakih par ovinkov ista situacija... vsakič je bilo slabše in težje prečiti strugo kjer je bil prej most, povratek v isto smer skoraj ni bil več možen, zato smo bili prisiljeni nadaljevati za vsako ceno. Porabili smo kako uro, odvozili kake 4 kilometre. 

Nato sledi še bolj hard situacija.... spet odplavljen most...

Tolmun kjer moramo čez je globok blizu metra, vsekakor preglobok za naše zračne filtre....

 

Sledilo je nametovanje skal v tolmun. Zmetali smo jih okoli dva kubika, nato smo založili še debla, jih podprli s skalami in s tem naredili nek začasen ozek mostiček, kjer smo poskusili spravit motorje čez. 

Malo začne delat psiha. Smo v globoki dolini, ni signala, nazaj ne moremo... bognedaj da gre kaj po zlu, že s kakim zlomom noge bi se vse grozno zakompliciral. 

Video kako smo spravljal motorje čez, zgleda kot burleska :S

 

Uspelo nam je. Napetost je s tem prečenjem popustila. Naprej je bil teren še precej razrit, vedar je bilo prevozno in po kakih 5 kilometrih smo prišli do priključka druge bolj prevozne ceste. Od tam je sledil vzpon na Zelengoro. 

 

Nekje sredi vzpona na Zelengoro srečamo lokalce, ki nas pogostijo s hladnim pirom, rakijo, debata... Kot arbajter iz Nemčije pride v poletnih mesecih na vikendico sem gor. Pripeljal pa je iz Nemčije tudi lepe endurce, da se furajo po planini. 

 

Prepričuje nas naj prespimo pri njih, pira in pečenjare ima dovolj za vse. Kljub dobri družbi gostiji in da imamo še samo 2 uri sončne svetlobe, se odločimo narediti še en kos maratonskega makadama. Odločimo se da danes zaključimo cel planiran krog in ponovno prespimo na planini Morine. Brez ustavljanja ga na polno pičimo po makadamih proti Kalinoviku. Par ur prej je bil očitno naliv. Luže so bile polne vode. Deloma smo jih slalomirali, deloma preletavali po zadnjem kolesu, da se izogneš zalivanju v škornje... prej ali slej kje ne gre po planu in te zalije... in ko si že moker pičiš pa kar direktiva na luže. Bili smo prava ekipa - trojica z istim tempom, tehničnim znanjem in kondicijo. Vozili smo v formaciji uro in pol brez postanka.

 

Iz Kalinovika smo šli po stari poti za Ulog (gsxf750 a ti je kaj znana tala stražarnica ?)

Nato z hudim tempom po makadamskih ovinkih nazaj na Morine, na kamplac prejšnjega večera. Ko smo prispeli do kurišča, kjer smo spali prejšnjo noč, sem malo pobrskal po pepelu na kurišču. Pod pepelom je bilo še kar precej žerjavice, namečem par vejic, parkrat pihnem in že smo imeli ogenj. Drva so bila že od včeraj na kupu, motorje in cerado namestimo kot prejšnji dan in čez 15 minut je bil tabor že 100% postavljen, zleknemo se ob kurišču in že nalagamo meso na žerjavico. 

Kljub časovno potratnemu prečenju porušenih mostov, par daljših pavz, kavica in kosilo v Gackem, druženjem z lokalci, smo ta dan naredili cca 250 km, od tega cca 90% po brezpotjih in makadamskih pistah. Super je blo. Ta dan sem se pa res navozil kot treba. Mirno se zleknemo ob ognju in absorbiramo dnevne prigode ter počivamo... 

  

 

 

 

[Ni3ous]

 

Trasa dneva še iz Google Eartha.

Popravljeno September 17, 2016. Popravil Ni3ous

[SF]

Ma ni3us tebi pa človek res mora bit fouš... hehehe

[Kmet2]

ENDURO LJUBITELJI POZOR! Nujno preberi in deli naprej (SHARE)

Ponovno so se začele obravnave o Zakonu – ohranjanje narave , ki se nanašajo na vožnjo v naravnem okolju.
Ministrstvo za okolje je zajelo precej širok krog vseh uporabnikov naravnega okolja (planinci, kolesarji, lovci, jamarji, ptičarji, ribiči, itd), da podajo svoje mnenje. NA PODLAGI VSEH MNENJ se bo na koncu izdelal nov zakon. 
Vedeti moramo, da smo v tej verigi najšibkejši člen in prav vsi bodo predlagali, da motorji ne sodijo nikamor.
ZATO IMAMO SEDAJ zadnjo priliko in vsak, ki mu kaj pomeni enduro šport naj si vzame nekaj časa in napiše dopis kako sam vidi rešitev tovrstne problematike in ga pošlje na naslov:
Gp.mov@gov.si ali jelena.hladnik@gov.si

Mislim, da če si bo vsak vzel nekaj časa in poslal svoje mnenje bodo končno videli, da nas je veliko in da nas morajo upoštevati in nam nekje dovoliti, da se tovrstni šport razvija.

Lep pozdrav!
JAKA SELES

[motolover]

Problem je, ker bo vsak imel svoje mnenje. Morali bi se zediniti in poslati skupen predlog s podpisom vseh zainteresiranih motoristov.  Moj predlog za rešitev te problematike bi bil, da se določi trase kje se sme voziti, magari naj bo na voljo nekakšna vinjeta, s katero naj bi se dovolilo. Denar od vinjete bi šel za urejanje in označitev teh cest (prog). In, ker bi se vedelo, da se tam sme voziti, ne bi bilo konfliktov med uporabniki le teh. To bi poleg ureditve problema Sloveniji prineslo tudi veliko enduro motoristov turistov, ki bi potem lepo trošili denar za prenočišča, polnili gostilne in podobno.

[jskrablin]

Hja, zabavno bo. Bom malo pogledal po FB če je kaj organiziranega. Vsak po svoje nekaj bluzit, ne bo lih veliko učinka. Prodajalci offroad mopedov (Seles, Axle, AS Domžale, ipd...), organizatorji dirk, tekmovalci in rekreativni vozniki pa skupaj pomenijo/mo trg neke vrednosti. In to je edina resna valuta pri takih pogajanjih... sam za spremembo je potrebno precej dobro organiziranega pritiska. 

[Borutt]

Mogoče bom pa nekaj spesnil. 

[jskrablin]

Če boš spesnil kaj relativno generičnega, prosim za kopijo in dovoljenje da isti material uporabi več pošiljateljev. Sem ziher, da se nas tu hitro nabere nekaj, pa po drugih kanalih lahko dobim še par ljudi. Pred leti smo podobno taktiko uporabili za "lobiranje" proti softverskim patentom in se je kr obnesla. V kolikor želiš, lahko poskusim dodati kak odstavek.

[Borutt]

Si moram vzeti čas za branje in za pesnitev. 

Mislim pa, da ne bodo najbolj veseli predlogov o vožnji z motorji po poljih, travnikih in gozdovih. Pravzaprav takšnih predlogov sploh ne bodo brali, kaj šele upoštevali. Bo treba podati konkretne predloge v zvezi vožnje v naravi in sicer s čim, na kakšen način in predvsem kje. Z vsem, kar gre na bencin in povsod ne bo pravi predlog. 

[miklavc]

pred eno uro, Borutt pravi:

Si moram vzeti čas za branje in za pesnitev. 

Mislim pa, da ne bodo najbolj veseli predlogov o vožnji z motorji po poljih, travnikih in gozdovih. Pravzaprav takšnih predlogov sploh ne bodo brali, kaj šele upoštevali. Bo treba podati konkretne predloge v zvezi vožnje v naravi in sicer s čim, na kakšen način in predvsem kje. Z vsem, kar gre na bencin in povsod ne bo pravi predlog. 

Pri nas je pač vsak črv v zemlji bolj pomemben od človeka in lokalnega razvoja. V tujini veselo služijo na račun moto/enduro turistov, pri nas je pač najlaže vse prepovedat kar tistim pri koritu ne paše ali pa so drugim zavistni ker sami tega ne morejo oz. niso sposobni izvajati...

[jskrablin]

pred 10 urami, Borutt pravi:

Si moram vzeti čas za branje in za pesnitev. 

Mislim pa, da ne bodo najbolj veseli predlogov o vožnji z motorji po poljih, travnikih in gozdovih. Pravzaprav takšnih predlogov sploh ne bodo brali, kaj šele upoštevali. Bo treba podati konkretne predloge v zvezi vožnje v naravi in sicer s čim, na kakšen način in predvsem kje. Z vsem, kar gre na bencin in povsod ne bo pravi predlog. 

En možen predlog bi bil, da se (v dogovoru z lastnikom) dovoli uporaba degradiranih območij. Npr, peskokopi, al pa recimo (ne)slavni Poček. Se pravi področja, ki nekako veljajo za naravno okolje, pa so zaradi raznih dejavnosti precej uničena. Sem bi lahko spadale tudi nekategorizirane gozdne ceste/vlake, ki se uporabljajo za spravilo lesa - škodo, ki jo povzroči težka gozdna mehanizacija, težko narediš z mopedom. Seveda vse v dogovoru z lastnikom zemljišča in uporaba samo z registriranim vozilom. Tako bi lahko vsaj v lastni hosti potelovadil brez skrbi, da se kak pametnjakovič od kje naslika in začne težiti.

Moto turizem je dober argument. Naslednja resna enduro vožnja bo na Hrvaškem, plačana vodena vožnja. Za naslednje leto načrtujem obisk več enduro dogodkov na Balkanu, ker je kakega organizirati v Sloveniji misija nemogoče. Imamo vsaj SXCC, sam to ni lih enduro. Dobro je spomniti, da smo davkoplačevalci, kot vsi ostali. In da glede na ceno našega hobija, prispevamo v proračun v povprečju več, kot en planinec, ki na 5 let kupi ene gojzarje pa pončo.

Bom še premislil zadeve in poskusil iz tehle random misli skupaj sestaviti smiselno besedilo. Pa čaka me še obdelava zakonodaje v tujini (vsaj Hr).

[jskrablin]

Če bi koga zanimalo - Bosna Rally Camp 2017 Zadeva je trening roadbook navigacije (rally brez časovne omejitve in uvrstitev), 800km rally stil offroada po Bosni. Cena za 'early bird' je 500, pol pa 600€. Je pa še precej časa na voljo za premisliti

 

Popravljeno Oktober 5, 2016. Popravil jskrablin

[Borutt]

[igc1]

pred 6 urami, jskrablin pravi:

Če bi koga zanimalo - Bosna Rally Camp 2017 Zadeva je trening roadbook navigacije (rally brez časovne omejitve in uvrstitev), 800km rally stil offroada po Bosni. Cena za 'early bird' je 500, pol pa 600€. Je pa še precej časa na voljo za premisliti

 

jskrablin, sem kliknil na link, pa nekej ne funkcionira...