Grand enduro Slovenija

Junij 18, 2018

Imel sem padec in poškodbo, torej odstop.

Sledilcem na FB je info bila že znana, zato nisem tu navajal še 1x.

Junij 18, 2018

pred 2 urami, Ni3ous pravi:

Pa vseeno nekaj slik za... okus

Zna bit da se čez kako leto al pa raje tri pridružim...

@svobodnaptica01 Varno naprej pa še kako fotko nam nameni ob priliki

Junij 20, 2018

To sporočilo je namenjeno vsem uporabnikom trekov GEM meetinga 2017!

Zaradi uporabe trekov tudi po dogodku in očitno nadaljnega razpečevanja trekov iz dneva GEM meetinga 2017 prihaja do pritožb iz strani ljudi, ki živijo v bližini trekov, saj se vožnja po določenih odsekih še vedno nadaljuje iz strani velikih endur. V izogib morebitnim sankcijam in kaznim (prijave iz strani domačinov na Policijo - dovolj je le vaša registrska tablica) naprošam v imenu prebivalcev, da se ne vozite več po omenjenih trekih, ker tako škodujete lastnikom zemljišč, sebi, ter na dolgi rok ogrožate tudi svobodo vožnje v naravnem okolju, za katero ne želimo da se še bolj zaostruje.

Na nekaterih predelih je bilo posebej dogovorjeno z lastniki, da se izjemoma na ta dan dovoli vožnjo čez njihove parcele ali dvorišča, vendar se te vožnje še kar pojavljajo, kar je začelo razburjati domačine in sledile bodo prijave.

Prosim za spoštovanje dogovorov, ker sicer s takim ravnanjem ogrožamo organizacijo tudi Grand Enduro Meetingov v prihodnjih letih!

Posebej problematična območja, ki se jim je pomembno izogniti:

-območje Rakovega Škocjana

-območje smučišča Ravbarkomanda

-območje Svete Trojice pri Pivki (hrib s cerkvijo) vključno s Petelinjim jezerom

-širše območje Vremščice

-širše območje Slavnika

Prosim prenesite to sporočilo naprej, ker je pomembno da doseže vse, ki so dobili dostop do omejenih trekov.

Junij 21, 2018

Evo update. Zadnje dva dni sem v Podgorici. Koncno spet vozna, in jutri preckam Albansko mejo.

V enem dnevu sem povozila zebelj, odpadla mi je zadnja matica (ki jo je pri menjavi zategnil mojster s pistolo) in za piko na i sem zvecer se prebila pokrov motorja na skali, skriti v visoki travi, ko sem se izogibala vodi na poti.

Good news? V Podgorici ni dezja in z veliko sodelovanja smo uspeli zrihtati motor. Dobila sem prenocisce v hribih, naslednji dan so me odslepali v Podgorico in ker luknje ji bilo mogoce popraviti, nov del se caka 10 dni, je v Slo nekdo odstopil svoj pokrov in je danes prisel z avionom v Slo. Huh, cel projekt

Vesela sem, da so mi prav vsi priskocili na pomoc, pri nas in tu doli, od domacinov, motoristov, serviserjev... Naslednje leto ponovim potovanje v te kraje, da dostavim kako flaso domacega, ker denarja nihce ni hotel vzet :S.

Drugace pa je voznja po cvetocih travnikih Crne Gore res fantasticna. Prakticno vse planinske poti so prevozne z motorjem, deli celo asfaltirani. In miljon jezer, ki se jih splaca pogledat...

P.s. Saj vem, teh enih in istih zelenih fotk ste ze siti

Resitev, dokler mi matice skoraj do tracka ni pripeljal serviser Jovan iz Niksica.

Pisarna AMZSCG. Klic na AMZS od 19ih, klic od Njih ob 21ih. Ko sem na edini tocki, kjer je bil pogojno signal stala 2h, napravljena dobesdno v vse kar sem imela s sabo, vkljucno s celado in deznim kombinezonom. Iskat so me prisli naslednji dan. Na sreco mi je domacin sredi tega nicesa ponudil prenocisce v njihovi zasilni hisi; ki je bila brez elektrike, ali vode, ampak pod tremi dekami sem lahko zaspala brez dezjaka in jakne. Zjutraj sta mi z zeno iz Niksica, kjer zivijo (25km proc) pripeljala zajtrk in preverila, ce me res pridejo iskat.

Spomini na otrostvo.

Krompirusa, baklava in jagenjcek so "a must" vsaj 1x na poti.

Popravljeno Junij 21, 2018. Popravil svobodnaptica01

Junij 25, 2018

Danes sem zakljucila s solo potovanjem, jutri se mi namrec v Tirani pridruzi avstralski kolega, s katerim bova skupaj potovala do Slovenije.

Po skoraj 2700 km sem osvojila jug Albanije Vceraj je bilo zelo naporno, saj je na nekaterih delih cesto prakticno odnesalo in je bila komaj prevozna, najvec preglavic mi je delalo preckanje visoke, deroce vode tik pred spustom do morja. Na mojo veliko sreco, sem na obeh kriticih delih srecala jeep in prosila 1x za pomoc in 1x za spremstvo za vsak slucaj. Presenetilo me je, kaj dejansko lahko motor prevozi. Voda cez kolena visoko.

Danes sem sla v Vlori odpeljat tudi traso rally-ja, ki je cudovita, v predelu solin- mivka, nizko grmicevje in neskoncno velik poligon- ce ni prevec vode seveda. Pred vzponom cez prelaz proti Vlori sem hotela obiskat se plazo, ki je bila lani neobljudena in nedostopna s sportnim motorjem, a glej ga zlomka, letos je pot ze asfaltirana in ob plazi je zraslo pocitnisko naselje. Toliko o tem. Potem pa sem jo zaradi vztrajnega dezja po skrajsani trasi mahnila proti cilju.

Prejsnja dneva sem uzivala v razgledih nacionalnih parkov Teth (treba pazit na nasproti vozeci se promet- jeepe) in Fushe Lure, ki je bil res zelo odmaknjen in tudi tehnicno zahteven. Na eni jasi grem proti meni pes. Kaj pa ta tukaj, gledam, ker ni bilo nikjer videti ne ljudi ne ovc. Pripeljem blizje in ugotovim, da to ni pes ampak volk o_O. Po gasu in dalje. Ker se je pot na enem delu podrla sem obvoz nasla mimo rudnika, kjer je lani spal Ni3ous, fantje so se vedno tam, le tiste izrabljene lopate tako na hitro nisem videla . Ampak razgledi... odtehtajo. Definitivno.

pokrajina je izjemno lepa, zelo raznolika in precej drugacna od Bosne in Crne gore. Z domacini pa vadim italijanscino. Tu me najprej vprasajo, ce sem porocena, sele nato ali sem res/zakaj sem sama. pripravili so mi nekaj njihovih tradicionalnih jedi, ampak se vedno jagenjcek iz podpeke zmaga.

Zal me muhasto vreme spremljalo se naprej. Dnevi vozenj, ki sem jih zacela s suhimi skornji je 2/11.

Ktm pogresa ene 2 vijaka, sicer jih vsak dan sproti zategujem, zamenjati je bilo treba svecko in zadnjo zarnico, jutri pa dobi se malo bolj konkretno ociscen zracni filter in nove gumice za pot domov. Ker se je v subframu odlomil vijak prtlajaznika in je nosilec zacel delati drobne luknjice v sotor sem prepakirala vse stvari v vreci in ju dala na prtljaznik in sedez. Ravno za mojo rit je se prostora med tank torbo in vreco

Junij 26, 2018

Bravo in vsaka čast! Sva ravno s kolegom prevozila Theth, sicer na malce težjih kravah, pa je bilo že teh slabih 100km precej izčrpajočih... Kapo dol.

Junij 30, 2018

Danes se javljam iz Mostarja po prvem suhem dnevu od prhoda do morja. V Tirani sem zamenjala gume in pobrala Avstralca. In ob iskanju poti naa gpsu, njihovem prometu in novim gumam sem si pri motoviljenju ob zaviranju uspesno zvila levo koleno. No, motor mi je po tem vseeno padel po tleh, mogoce ga bi morala pustiti ze v startu. Dva povoja kasneje in 2 tableti kasneje sva se odpravila. Sedeti na motorju nisem mogla, ampak voznja v stoje je sla.

Austtalski soborec naj bi bil izkusen "dirt rider". No, ko sva prisla do prvega makadama se je izkazalo, da zna vozit hitro samo naravnost.

V rahlem dezju sva krenila proti Fushe Lure in rosenje se je spremenilo v konkreten dez in meglo. Kot da tisti kamni ze v suhem niso dovolj hudi. Dedec je bil vec casa na tleh kot na motorju, premikala sva se po polzje, ampak prispela. Juha iz jetrc se nikoli ni bila tako dobra.

Naslednje dni sva naredila boljsi plan; jaz odpeljem naprej. Se ustavim tam kjer je kaj za fotkat, poslikam in ponavadi me je do tja ze dohitel. Pravi, da smo norci, da se vozimo na tako prepadnih cestah. Teth je bil tokret cudovit do vrha, potem pa spet megla in dez. Oboje naju je spremljalo tudi od Poprata navzgor, zato sva zadnji delcek poti proti Kolasinu skrajsala v dolino in dobila prenocisce ob super gostilni s svezimi postrvmi. Nom nom

Med Veruso in Moraco gradijo avtocesto, pazi to, kitajska firma- China roads, ki je pripeljala svoje ljudi, da delajo. Zato je ta del tracka zaprt in je lotreben obvoz prrko Kolasina. Do Kapetanovega jezera je vreme se nekako zdrzalo, potem pa ponovi vajo z meglo in dezjem. Zadnji del tracka, kjer je treba natancno iskat pot med skalami v travi je zato zamenjala cesta v dolini reke Pive. V Savniku se je z nama grelo se nekaj slovenskih motoristov, ki so se po cesti vracali iz Albanije.

Danes pa krasen dan. Le na tracku sva 3x motorje spravljala preko namenoma podrte/prekopane/zasute ceste. 2x je bito to narejeno na poti, kjer sem se brez tezav peljala pred 14 dnevi. Planjave so krasne, pogled na Neretvo in Mostar iz visave pa tudi odtehta plezanje cez jarke. Pa koncno je bilo vreme naklonjeno kosilu ob jezeru. Se dobro, da jih je vec, da je bil razlog za se malo ustaviti in pociti

Ceprav Ausija se vedno cakam, in je na vsakem tezjem delu na tleh, se vedno vztraja. In ko pride do konca vriska. "Freaking awsome. I F***** shat myself. Crazy." Zabaven tip.

D952 se bistveno bolje drzijo kot AT81, in pirelli scorpion (na sliki). Ocitno lahko se za kakega tisocaka podaljsam pot domov, le skornji upam, da se bodi kmalu posusili, drugace mi bo zrasla plavalna kozica med prsti, ali pa mi bodo kar odpadli :S

Popravljeno Junij 30, 2018. Popravil svobodnaptica01
Popravek

Julij 2, 2018

Ob 1. 7. 2018 ob 0:20, svobodnaptica01 pravi:

Austtalski soborec naj bi bil izkusen "dirt rider". No, ko sva prisla do prvega makadama se je izkazalo, da zna vozit hitro samo naravnost.

Osebno se mi po debatah v TET FB skupini zdi da je precej voznikov na TET te sorte... dokler je ravno še nekak gre, pol pa skor ne več

Julij 3, 2018

pred 20 urami, jskrablin pravi:

Osebno se mi po debatah v TET FB skupini zdi da je precej voznikov na TET te sorte... dokler je ravno še nekak gre, pol pa skor ne več

Ej, vceraj je stric malo dvignil tempo. Je bilo super. Dokler se ni dobro izstrelil nekam grmovje in cez 2h se v zadnji bok tovornjacka. Po ne vem kaksni sreci, je samo malo obtolcen in motor vozen.

Tako da bo dneva pot od danes krajsa, samega ga ne upam pustit. V treh dneh bova pa mende prisla do Ljubljane.

Danes se prvic pocutim na pocitnicah. Da mi je vroce ze ob 9ih in sonce nabija. Oh yeah. Kajti takoj po moji objavi naju je spet cel dan posteno pralo.

Ker sva naletela na nek event in neizmerno guzvo, se je Rob odpeljal naorej, jaz pa sem morala pocakat, da sem prisla mimo enega terenca. Tip je potem, namesto, da bi pocakal nekje ob cesti zavil med sotore. Seveda ga nisem videla in ko ga ni bilo niti na prvem kriziscu, sem mislec, da se je ocitno odpeljal naprej, odpeljala naprej po tracku do Ramskega jezera, o katerem sva se pogovarjala zjutraj in sem upala, da si je zapomnil, da greva tja. Zjutraj mi je tako mimogrede omenil, da si ni uspel nalozit trackov. Tako sva se locila, on brez poti, brez moje tel.st, in brez mobilnih podatkov. 2 uri sem ga cakala tam, preden mu je uzgalo, da je prisel do nekega mesta- seveda ne ob jezeru -in do interneta, da sva se spet nasla. Katastrofa.

Izkazalo se je, da to vseeno ni bilo tako zelo slabo, saj se je naslednji dan sramezljivo prikazalo sonce. In sva imela krasne razglede s smucisca nad Kupresom in tudi iz ostalih poti, ko so pokukale ven iz gozda. Samo zelenje. Zelo se pozna razlika 14 dno, zdaj vse cveti, disi.... bi kar malo legel tja med cvetje. Mislim, da sem danes zjutraj prvic morala celado ocistit music.

Vceraj je bilo na KTMju treba povrtati oba vijaka subframa, kjer je bil pritrjen prtljaznik, eden se je odlomil ze pred tednom, drugi en dan prej. Zacasmo sem to resila z gurno in lesom

WRjki pa se oddtrgal nosilec za torbe. Zadnja luc se je odlimila se na tretjem razlicnem sestavnem delu in jo sedaj na motorju drzi le se silver tape. Vijake je pa obvezno treba zategnit vsak dan. Ene 5 sem jih izgubila, ostale lovim sproti. Hvala bogu za vezice

Pozdrav izpred Kninskega muzeja na trdnjavi . Danes je na programu morje aka ta zazeljena mokrota

Popravljeno Julij 3, 2018. Popravil svobodnaptica01

Julij 4, 2018

pred 22 urami, svobodnaptica01 pravi:

Ej, vceraj je stric malo dvignil tempo. Je bilo super. Dokler se ni dobro izstrelil nekam grmovje in cez 2h se v zadnji bok tovornjacka. Po ne vem kaksni sreci, je samo malo obtolcen in motor vozen.

Pa kje se najdejo taki pacienti? Ni to all inclusive 5*. Ravno zaradi takih, je pomislek, o smiselnosti Tet trase na netu, se kako upravicen. Res ni treba, da se se zadnji koticki neokrnjene narava spremenijo v kraj za turiste vseh vetrov.

Julij 4, 2018

pred 9 minutami, compaq pravi:

Pa kje se najdejo taki pacienti? Ni to all inclusive 5*. Ravno zaradi takih, je pomislek, o smiselnosti Tet trase na netu, se kako upravicen. Res ni treba, da se se zadnji koticki neokrnjene narava spremenijo v kraj za turiste vseh vetrov.

lahko gre tudi v smeri, da se najde kakšen pameten posestnik in napelje preko bodečo žico

Julij 4, 2018

pred eno uro, compaq pravi:

Pa kje se najdejo taki pacienti?

Človek je Avstralec. Večino Avstralije lahko prevoziš nekak tako - težo malo bolj nazaj, poln gas in piči ravno. Se je bolj za bati kengurujev kot ovinkov na cesti

pred eno uro, compaq pravi:

Ravno zaradi takih, je pomislek, o smiselnosti Tet trase na netu, se kako upravicen. Res ni treba, da se se zadnji koticki neokrnjene narava spremenijo v kraj za turiste vseh vetrov.

Amerom podoben koncept marsikje lepo ratuje. Imajo veliko široki javnosti znanih poti, ki jih lepo vzdržujejo. TET je poskus v tej smeri na stari celini. Kako bo, bomo pa videli. Kot sem napisal na FB pod podobnim komentarjem - tudi če bi skupina ostala zaprta, bi tracki našli pot v 'divjino'. Še z GEM tracki je nastal problem, pa je grand enduro scena v Slo res majhna. Če delaš projekt v javnosti, imaš boljše možnosti kontrolirati skupnost in sanirati glupe situacije. Glupe situacije bojo vedno. Ljudje bojo tudi vedno počeli stvari, ki jih naj ne bi. Vprašanje je samo, kako se s tem soočaš.

Julij 4, 2018

@jskrablin ce ne bi bili taki tracki javno dostopni, se nek glupi avstralc ne bi domislil priti sem, ker sploh ne bi vedel, da to tukaj obstaja Tako pa se na Fb bere, kako je to fino, pa adventures, pa se poceni po vrhu za nekega avstralca in hitro pade ideja, dejmo it.

Meni se zdi, da ni treba skomercializirat cisto vsakega koscka tega planeta in vanj pripeljat folk.

Julij 4, 2018

pred 49 minutami, compaq pravi:

@jskrablin ce ne bi bili taki tracki javno dostopni, se nek glupi avstralc ne bi domislil priti sem, ker sploh ne bi vedel, da to tukaj obstaja Tako pa se na Fb bere, kako je to fino, pa adventures, pa se poceni po vrhu za nekega avstralca in hitro pade ideja, dejmo it.

Meni se zdi, da ni treba skomercializirat cisto vsakega koscka tega planeta in vanj pripeljat folk.

Če ne bi bili taki tracki javno dostopni bi tudi tale in sorodna tema bili malo bolj obrani. V končni fazi se gre za legalne offroad poti, ne na počez norenje preko travnikov, njiv in host.

Okoli komercializacije se strinjam. Ni potrebe vlečti horde turistov v vsak malo bolj oddaljen košček tega sveta. Kolker vem TET ni lih profitna organizacija, ampak je tam bolj ali manj zaradi zaščite imena TET in preprečevanja trženja trackov (kar se je tudi že poskušalo).

Julij 4, 2018

pred 7 urami, compaq pravi:

Pa kje se najdejo taki pacienti? Ni to all inclusive 5*. Ravno zaradi takih, je pomislek, o smiselnosti Tet trase na netu, se kako upravicen. Res ni treba, da se se zadnji koticki neokrnjene narava spremenijo v kraj za turiste vseh vetrov.

pred 6 urami, Snecer pravi:

lahko gre tudi v smeri, da se najde kakšen pameten posestnik in napelje preko bodečo žico

Glede na vajine komentarje imam občutek da nista preklikala uradne TET strani kaj dosti. Na sami stani in v skupnosti na forumu in FB skupini se na veliko povdarja spoštovanje državnih zakonov kjer se potuje in TET kodeks obnašanja (na voljo v večini jezikov izbranih držav skozi katere potuje).

Še slovenski prevod:

Citiraj

Trans Euro Trail®

KODEKS OBNAŠANJA

Evropski prostor je vse bolj obremenjen iz vseh strani. Poleg tistih, ki živijo in delajo na podeželju, obstaja še veliko interesnih skupin, ki želijo izkoristiti zmanjšane zelene površine. Kot Trans Euro Trail® uporabniki imamo odgovornost do sebe in ostalih, ki prihajajo za nami, da se obnašamo sonaravno in ohranjamo dostop. Prizadevati si moramo, da smo ambasadorji vzorne vožnje v naravnem okolju – v smislu uporabe vseh poti spoštljivo in z občutkom.

Trans Euro Trail® podpira sledeči kodeks obnašanja:

Uporabljamo le poti, ki so zakonsko dovoljene in spoštujemo vse prometne znake.

Uporabljamo le registrirana motorna kolesa, z urejenim zavarovanjem in veljavnim vozniškim dovoljenjem.

Držimo se označenih poti preko kmetijskih zemljišč, kajti gume lahko poškodujejo travno rušo ali poljščine - gre za pridelke, ki jih nekdo prideluje za preživetje.

Na ožjih poteh upočasnimo vožnjo, sprostimo pot in damo prednost pohodnikom ali kolesarjem. Vljudno pozdravimo mimoidoče, ter po potrebi ugasnemo motocikel. Na odprtih makadamskih poteh pazimo, da na široko ne odletava gramoz in da ne zaprašimo mimoidočih.

Puščamo vrata pašnikov in drugih zemljišč, tako kot smo jih našli, ter jih zapiramo za sabo, da zaščitimo živali.

Potujemo z varno hitrostjo in upoštevamo razmere in pravila na poteh. Trans Euro Trail® ni in nikoli ne sme biti dirkališče.

Vozimo tiho in uporabljamo plin diskretno, saj je pretiran hrup lahko moteč ali celo žaljiv.

Ne potujemo v velikih skupinah. Praviloma manj od 5 motociklov.

Spoštujemo podeželje in tiste, ki tam živijo, delajo ali le uživajo v njem.

Ne pozabimo, da so poti občasno lahko krhke in občutljive na erozijo, zlasti kadar so mokre. V nekaterih razmerah je pametno razmisliti o obvozu.

Če koga srečamo na poti, ga prijazno pozdravimo in podarimo nasmeh - nič nas ne stane.

Če smo priča nevarnemu ali neodgovornemu ravnanju na poteh in če je to varno, se odzovemo z moralnim pogumom in se pogovorimo z udeleženci. Mogoče nam uspe zasejati seme spreobrnitve.

Vozimo se po svojih zmožnostih in zmožnostih motocikla.

Prispevamo k preživetju podeželskih skupnosti, tako da porabljamo svoj denar pri lokalnih ponudnikih storitev.

Uporaba Trans Euro Trail®-a v skladu z upoštevanjem naslednjih treh meril, lahko v bodoče spremeni dojemanje motoristov v lepši luči:

1. Spoštovanje vseh poti

2. Spoštovanje skupnosti, skozi katere potujemo

3. Spoštovanje okolja

Tukaj se ne gre za lokalno mularijo, ki ti razkople vsak lep travnik in vlako ampak za traso, ki poteka po legalnih slabše poznanih makedamskih poteh kot so pri nas ceste z oznako "Gozdna cesta, uporaba nalastno odgovornost"

Julij 4, 2018

dvomim, da se je zemljiška knjiga za celotno traso pregledala

Julij 5, 2018

Še moj pogled na zadevo... Vprašanja o objavi trackov na netu sploh ne bi bilo, če bi živeli v normalni državi, kjer je lastnina nedotakljiva, po drugi strani pa ni možno pridobiti subvencij za vse mogoče, saj bi bilo potem v interesu lastnikov zemljišč, da se pri njih odvija čim več stvari, ki se jih da na nek način tržit, pa naj gre za hotel z bazenom, prenočišče z mehanično delavnico, ali pa samo možnost nakupa hladne pijače... Ker pa živimo v državi, kjer vsak nabiralec gozdnih sadežev s polnim prtljažnikom nabrane robe lahko "postrojava" lastnika gozda, čeprav lastnik plačuje vse kar si oblast izmisli... Zastonjkarstvo in subvencije so odlična podlaga za še višje davke, še bolj ogroženo zasebno lastnino in še več mladih ljudi, ki bodo ob prvi priložnosti odšli iz te socialistično - zastonjkarske diktature lumpenproletarijata...

Popravljeno Julij 5, 2018. Popravil SF

Julij 5, 2018

Da presekam dokaj ne-konstruktivno debato.

TO JE TET ALBANIJA. Prijeten ogled :-)

Julij 7, 2018

Po 127 delovnih urah in 4995 km sva s Pomarančo v četrtek zvečer prišle domov . Tudi Robert (zdaj že malo pred moto-vlakom v Innsbrucku) je preživel.

Bilo je res nepozabno doživetje. Kdo bi si mislil, da tak mali motor toliko zmore Suma sumarum je bilo treba zamenjati le pokrov sklopke, ročico zadnje zavore, zadnjo žarnico, svečko, olje in nekaj vijakov. Nekaj sem jih pa izgubila.

Od opreme so ostale neuporabljene rezervne zračnice, ročke zavore in sklopke, menjalnika, pokrov haldilnika in kapice za svečko. Spakirala sem eno majico s kratkimi rokavi (4 komadi),eno z dolgimi rokavi (2 kom) preveč, nisem uporabila rezervnega jersyja in rokavic, žal mi je pa bilo, da nisem vzela rezervnih hlač. Pred Paklenico pa sem med čakanjem na Roberta enkrat in edinokrat uporabila še kremo za sončanje, tako da je bilo čisto vse ostalo od opreme uporabljeno, torej res racionalno pakiranje

Najbolj uporaben del opreme: dežna jakna in dežne hlače, ki se odprejo pri strani. (Dnevi brez dežja 4/23. Dnevi s suhimi škornji 3/23 )

Še nekaj slik:

Tipično napravljena za dan vožnje

Dunlop D952 je po 2200 km šele na polovici profila.

Pri Šatojskem jezeru sva srečala udeležence češkega Geo chaching rally-ja

Klanec pred Paklenico, ki je ustavil Roberta. In opomnik, da tudi, če je motor na tleh vsake 3 m, je treba ves čas nosit vso opremo. Ko mu je le uspelo speljat malo dlje, se je ustrašil, motor se je prekucnil tako, da se je odkotalil navzdol. In na ostri skali prebil čelo. Prvi pomoči se splača dodati nekaj obližov in steristripov, pa kakšno mini fiziološko raztopino.