Epska popotovanja "DUA (ex TRIA) ČELOS" (potopisi)

[DAMI34]

Novo poglavje:

There is only one success – to be able to spend your life in your own way

Trio čelos Bosnian Trip- full power 2016 

Isti mudeli, samo nekoliko upgrejdani, (se spomnite objave št3), jaz in Kmet mava nekoliko več titatana, pa karbon kosov vgrajenih v telo, Pik, pa kak las manj, nismo šteli, sam vedno bolj se mi zdi gola njegova glava , smo se kljub vsem servisnim predelavam uspeli dogovoriti da spet malo zaokrožimo po Jugi. 

Plužine odpadejo, Kmet ne popušča, noče se žrtvovat za naju, boji se nasilne bejbe (in domačinov), zato letos zmečem skupaj en krogec okoli Bosne, nič kaj obveznega, ker resnično ne vemo, kdo bo imel kake probleme ali z nogo, ali z zapestjem, ali s starostjo (Pik). Tako da glavni plan, gremo dokler gre, ko prvi pade dol se ustavimo al pa celo domov.

K sreči ni bilo tako hudo, želja po vožnji ubije vsako telesno bolečino.

se nadaljuje....

[DAMI34]

dan1. Ajdovščina-Kočevje-Karlovac-NP Kozara-Doboj cca 530km ruta primerna za izi 4-5dnevni izlet

Tokrat je bil štart v jutranjih urah med tednom, zborno mesto kot običajno v Kočevju pri jezeru in kot običajno, prva težka pogajanja, kdo bo imel kaso čez.

 

Dan se je dobro delal, v bistvu ne bo noben problem današnja relacija, tako da gremo v izi

 

Odsek tja do Karlovca je dolgočasen, naprej na Veliko Kladušo mal manj, tak da tukajle nimam nekih zanimivosti, pade kaka fotka ponavadi v kafiču, takoj ko se mi na armaturki prižge tale znak. In ponavadi je tako, da se vedno bolj pogosto prižiga, bolj kot gre dan h koncu

smajl za 100€, v stilu, sam da gremo pa kamorkol

Pademo na pumpo, kjer smo edini carji

Prva resna pavza in ogled je Kozara. Včasih eden največjih spomenikov v jugi, sedaj še obiskan, a stopnice že razpadajo. Je pa v bližini mladinsko zdravilišče, baje je koristen zrak za astmatike, pa športnike itd..Pred leti sem tule srečal starejšega gospoda, ki je bil včasih vodič, sedaj pa v penziji uživa pod borovci in prebira knjige. Marsikaj ve tale gospod, med drugim, v kateri koči je Tito mel "divje zabave" z bejbami...al pionirkami..sem že pozabil.

Povedal mi je pa tudi lepo pesmico na račun športnic in zdravilišča. citiram:

Lijepo ti je videti

u mraku,

devojačke nožice

u zraku!!!

Takole, sparkiramo, Kmet se že vda v usodo, ne bo on lazil po stopnicah (noga že zateka), tako da s Pikom sama opraviva ogled.

pa še ena iz časov, ko smo se borili  

 

Gremo dalje za Doboj. Cesta qul, policajev (vsaj sitnih merilcev) ni, pol je cesta mal manj qul (faking makedam, a loh mam jest kdaj čist moped  )

 

Kmalu uletimo v Doboj. tokrat izjemoma rezerviramo na BOOKING. Dejmo probat, je bil dogovor že nekje po poti, pa slikce lepo zgledajo na netu. Malce zaokrožimo in najdemo. 

Nema problema pravi mojster in nas zgužva v 3 posteljno sobo. Še premikat se ne moremo, seveda takoj zapizdimo in Kmeta preseliva v svojo sobo. (seveda smo morali doplačati)

Takoj pade okrepčilo :P

da neb zamešali sob, smo mel slike na stenah, jebača sva dobila dobro mrho:

prjatu Kmet, k je bolj poduhovljene narave, pa tihožitje:

se nadaljuje...

[DAMI34]

Amer Pier....bi se reklo to ti je pravi Amerikanac, okol nas prinaša, kjerkol se da.

Najprej pa res odlična hrana, teletina izpod peke:

 

Razigrani slovenci padejo v svoj fazon

in ne jebejo več table z napisom:

 

Naslednje jutro, ni glavobolje, zrak je prijeten za malce telovadbe, megla se počasi dviguje

Amer Pier nas pa počasi lupi kot banano. Naročimo zajtrk, kateri je vključen v ceno. Pojemo in se odpravimo, pa pravi Amer Pero, da moramo še račun plačat.

Pa kaj plačat, zajtrk je v ceni.

Ne, ne, ne, pravi Pero, čaj ni.

Kako ni? pravi Pik.

Pa vi ste pili zeleni čaj, če bi navadnega bi bil gratis! Pribije amerikanac Pero

Zapomnite si...čez par dni nas je Amper Pier opet jebo.

 

Se nadaljuje....

 

 

 

[siks]

pred 54 minutami, DAMI34 pravi:

Najprej pa res odlična hrana, teletina izpod peke:

...pravilno je "iz podpeke"...dobro je pa ne glede na to, kako zapišeš ali izgovoriš...:-)

...a na trasi od meje mimo kozare do doboja še ni vse asfaltirano al ste pač malo po stranskih cestah pičili?!

[DAMI34]

Pravkar, siks pravi:

...pravilno je "iz podpeke"...dobro je pa ne glede na to, kako zapišeš ali izgovoriš...:-)

...a na trasi od meje mimo kozare do doboja še ni vse asfaltirano al ste pač malo po stranskih cestah pičili?!

čimveč po stranskih, je naš moto

 

[DAMI34]

dan2. Doboj-Srebrenik (ogled trdnjave)-pavza na Madracu (aka bosansko more)-Bjelašnica cca 280km

Dovolj mamo našega Amerikanca in se poberemo.

Prva pavza je trdnjava Gradina...luštna zadeva v PM, ampak se splača. Ozke ceste in 2x zalutanje nas niso odvrnile od zadanega cilja. Tik preden zaružim na makedam se prikaže naslednji znakec:

Prav čakal sem ga, točno sem vedu, da me bo najdu na najbolj zajebanem kosu "ceste" in me je.

Itak, loputa na izpuhu sem takoj vedel, kot vsem drugim lastnikom GTja, še dolgo je vzdržala. Nisem vedu al naj ga brcnem, karjolo KaTeeMovsko, al naj se jočem al smejem. Pa se odločim, da ne jebem. 30 konj in SAFE MODE bo že zdržalo do doma.

Ajd, na makedamu sem, strm vzpon bo tule, mal zmajujem z glavo, trdnjava velika in lepa, po mojem je tut kaka druga pot si mislim, Kmet pa že debatira z domačini, ki čist slučajno delajo na Jesenicama

 

V lepši Slovenščini, kot jo mi znamo, nam lepo pojasnijo, da naj se spustimo nazaj dol, pa čez 50m spet v hrib, kjer gre gor res lepa cesta.

Rečeno storjeno, pa sedaj nekaj za učke spočit:

Kmet spet štrajka in preganja dolgčas na vhodu, midva s Pikom pa kupiva karte pri vratarju/kustosu. Ogledujeva si vsak kamen, vsak prostor posebej, poškiliva skozi vsako okno, takle muzej na prostem si je potrebno tudi zapomniti.

Pik, radoveden kot je, vpraša vratarja/kustosa:

*a šta je tu bilo izpred 100 godina?

vratar/kustos se zamisli, naguba čelo in odgovori:

*šta je bilo, je bilo

Pa nadaljuje vratar/ kustos:

*sve što ti kažem, sve ču da izmislim

Evo, tako sva zvedela še nekaj zanimivih dejstev iz zgodovine.

Zapeljemo se nazaj v dolino, pade kavica in KTM se odloči, da bo spet normalno delal. Kot otrok sem bil vesel, saj mi ni bilo potrebno šraufati gas ročke do kraja.

Šibamo dalje, na jezero Modrac se nam mudi, je že pošteno vroče in kokakolca bo sedla. Vržemo se dol na markantnem placu, in spet slikanje.

lepa ladjica

in dva mladoporočenca:

ki ju nisem hotel motiti, sem raje svoj bejbo šel stisnit

kaaaj? Bradate bejbe so menda inn.....

hitro smo čez Sarajevo in začne se vzpon na lepe hribčke Bjelašnice. Cesta je svinjska od peska, bolj na izi gre vse skupaj. Tudi tokrat smo baje full dobro zadeli z BOOKINGOM!! V neke rovte rinemo, ampak buking pravi, da je lepo, vsaj na slikcah qul zgleda...rovte pa take, da jih mam že poln qrtz

 

se nadaljuje......

 

 

 

[mac]

pred 2 urami, DAMI34 pravi:

 

da neb zamešali sob, smo mel slike na stenah, jebača sva dobila dobro mrho:

 

 

Le zakaj je sirota spustila tak grenke in krvave solze ?

 

[DAMI34]

pred 4 minutami, mac pravi:

Le zakaj je sirota spustila tak grenke in krvave solze ?

 

to je od sreče, k je bla z dvema v sobi

 

[mac]

pred 7 minutami, DAMI34 pravi:

to je od sreče, k je bla z dvema v sobi

 

To je najlepše, ko prjatu prjatlu pomaga!

[DAMI34]

koča ni ne vem kaj, pravzaprav je bolj nč kot nč. Pogradi, spet ni placa za se stegnit niti obrnit, za ključe v sobah še niso slišali, kopalnica je skupna, skupni so pa tudi čevlji planincev v hodniku. Profumo/aroma da dol padeš. al pa te dvigne, se nism še odločil.

Mi butli rezervirali na bukingu lokaciju za dva dni. Plan je bil, da bomo obdelali Bjelašnico, pa mal po Sarajevu in okolici, mogoče izvor Bosne, ampak nam je hitro vse odpadlo. Vse prenesemo vse, ampak če ni tekoče vode, pa človek popizdi.

Kje so sedaj tiste lepe slike iz bukinga, se sprašujemo?

So, dnevni prostor in terasa, res lepo zgledata. Tut hrana ne zgleda slabo, ampak pri AmerPieru je bila boljša.

Naslednje jutro damo odpoved. Nismo zadovoljni in pika, prepiramo se sa gazdaricom, katera pokliče še okrepitev moža in nekaj sorodnikov. Prav nesramni so in bolj kot so nesramni, bolj smo odločeni, da gremo stran in naj se jebejo po domače. Sonček segreva dolino, zajtrk ni slab, danes bo lep dan, kljub vsemu. to je bil zadnji buking, ki smo ga naredil, čeprav z bukingm še nismo zaključili..

se nadaljuje.... 

[Frenk 67]

Ob ‎12‎.‎2‎.‎2017 ob 12:58, DAMI34 pravi:

Na guglu napiši plaža jaz.

Ce boš mel srečo bo ravno takrat spet kako ribico naplavilo, tole sem že jaz ujel 

K sem bil jst nazadnje tam je Madono naplavilo, sam z ene tremi urami zamude.

[DAMI34]

dan3 vzpon na Bjelašnico nekih 20km (malomorgen)

Povprašamo domačine, a se da od tu naprej za Bjelašnico. Itak se da, s terenci da hodijo, pa z GSi. Jah, potem gremo tudi mi. Ker sem se jaz doma tehnično zelo dobro pripravil, namreč vprašal sem strica GUGLA naj mi mal nariše in napiše pot, pa se mi je zdelo da tut 190 guma, pa specialka moped, bi znalo pridet gor. Vsaj na slikah je kr lep makedam, le tega sem pa že ogromno prevozil in me ni preveč strah, v skrajnem primeru pa obrnem.

Evo, takle zgleda, najprej pot:

kvaliteta makedama (ni slabo, fin pesek očitno):

pa še cilj:

 

Sedaj pa realnost:

No, tule sem mal počival. (ps. niti praske na mopedu)  Vosu od KTMja je poskoču, crknu (jebem ti predolgo prvo brzino) in preskoču luknjo. Stisnem sklopko in zavoro, ter dam nogo dol. Noga kr gre in gre, fak, kje so tla, ma ni jih, direkt luknjo s podplatom padem. Neko sekundo se še matram zadržati moped, pol ga pa sam po tleh zabrišem in se naslonim v grmovje.

Očitno sem po nesreči malce drugačen, jebe se mi za moped, najprej preverim, če so še vse kosti cele. So, vijaki in titan očitno dobro držita.

Pik me gleda, vidim ga kako je bled pod čelado. Pa me vseeno vpraša:

*Stari a te lah slikam?

*čak mau, pravim, se nastavim v pravo pozo:

*dej zdej!!!

Po fotosešnu, mi je moral pomagat pa moped dvignit. Bolš, da ga ne bi, kajti celo pot do doma mi je očital bolečine v hrbtu

Nč, gremo dalje, tle nimam kje obrnit, moči tut nimam še toliko kot pred nesrečo, gremo naprej, valda bo kaj lepši šoder. Ma je bil qurac, še slabši še večji kamni, guma pa, kaj bi razlagal, kot bi z bordom hotel imeti oprijem na snegu....

 Medtem ko preklinjam in šodram in upam, da bo za naslednjim ovinkom lepši makedam,  Kmet špila romantiko. Ora okrog s 1050 in slika. Pik pa tut ne zgleda ravno preveč srečen, pa ma GSa.

Nekje tukaj (par ovinkov nižje, da bom pošten) mam poln kufr vsega, škoda, da razbijem moped, zarinem v travo, Pik pa tut za mano. Odločitev: MI2 obračava.

Kmet pa ko Kmet on bi do konca. No prov, te počakava ti kr garaj.

Pa je blo lepo slišat KTMja kako rjove in ropota v hrib. Še nekih 7km mu manjka. Mogoče bo pa on imel lepši makedam.

Tole je pa realnost

Končno se čez kako uro vrne in prvič ga slišim, ko pravi, da je grozno, da se mu smili moped, da je parkrat kar dobro po šus plati počil, da ni šanse, da bi jaz gor zlezel. Dobro si mislim, vsaj ena pametna danes od mene, da sem obrnil.

Dobra informacija, kljub vsemu rukanju in nabijanju mopeda se tale znak:

Ni več prižgal. Mogoče se je pa sam popravil, me tolažita frenda

se nadaljuje....

[DAMI34]

pred 3 urami, siks pravi:

...pravilno je "iz podpeke"...dobro je pa ne glede na to, kako zapišeš ali izgovoriš...:-)

 

izpod sača...jao što sam te zajebo 

[DAMI34]

pred 2 urami, Frenk 67 pravi:

K sem bil jst nazadnje tam je Madono naplavilo, sam z ene tremi urami zamude.

z ene 40 let zamude 

[DAMI34]

ćaka nas še nekih 170 km do Međugorja. Fakjuvi se booking, gremo na lastno pest.

in že šibamo. Cesta je spljoh kul, hitrosti pa malce vrtoglave, sam Kmet je prvi, on je vsega kriv, on ne čaka, jst tud ne, Pika pa povleče čredni nagon (hvalabogu) TC error se ne pojavlja več.

Pademo v Međugorje, kjub moji skeptiki, da je to turističen kraj, in da zna biti drago, dobimo odličen prostor s klimo, ugodno ceno in prijaznimi ljudmi....konkurenca dela čudeže. Naj povem, da bi bili sicer zadovoljni z čimerkoli, kajti pot je potekala takole:

 najprej še malce drajsanja in kavica na smučišču (ura je že zdavnaj odbila opoldan)

do Mostarja je šlo, bi se reklo vse za zlomt , pa še huda vročina 38C mi je pisalo na armaturki. Ampak smo prispeli, poiskali spanje na uč, šjora je prinesla takoj 3 mrzle pire (aleluja, hvaljen Jezus), mi pa smo testirali hitrost WI FIJA, ker v nasprotnem nema boga, da tukaj prespimo. Stvari so se izšle fantastično kul, signal je vleku, klima je delala, kljub vročini zunaj in trem avtobusom vernikov, so si vedno vzeli čas za nas, pa Dunjica je bila gratis (aleluja hvaljen Jezus), a cena spanja z zajtrkom okrog 12€. 

Na moč pohvalno, buking je oplel, ko mu jebe mater, no, ne prav do konca, ker ravno med testom WIFIJa dobi Pik mail, da mu buking trže denar za spanje, ker se nismo prijavili pri AmerPieru. 

Piku se je začelo mešat. Midva pa hladna, stari sej maš dnar, boš pa 2x plačal.

Ko le opazim da mi Pik skoraj pada dol od hudih pritiskov, mu pomagam. Skupaj z guglovo pomočjo sklobasamo en "indijanski english mail" kjer pojasnjujemo z izdatno pomočjo "aleluja hvaljen Jezus", da smo bili kod Amer Piera, i da imamo potrvrdu o "boravku" . Računa pa res nismo meli. 

Ne vem, tisti večer ni bi Pik tok prešerno razigran.  Je pa vsaj bil sveže obrit.

Wifi je vleku, (aleluja, hvaljen Jezus)mi smo se pa posvetili družbenim omrežjem in komunikaciji z našimi fani. Če kdo misli, da smo po kolenih lazili okoli kakih oltarjev ali šli na romarsko pot in da se nam je prikazala Marija se pač moti. Čeprav je v naši naravi, da se nam večkrat kaj prikaže in tudi ta večer se je prikazovala Dunja. Redno in brez zamude. Halelujaa, hvaljen Jezus 

se nadaljuje.....

ps. opozorilo: Ne razlagajte Hercegovcem, kako je lepa Bosna in Bosanci prijazni ljudje, sploh če ste v Hercegovini

 

 

[DAMI34]

dan4 Međugorje-slapovi Kravice- Sinj-Knin-Paklenica cca 300km

Včerajšnji problemi z bookingom se nekoliko omilijo, saj dobimo kmalu email z opravičilom, da bodo naš ugovor posredovali Amerikancu Perotu. Poslovimo se od Međugorja 

Krenemo, do slapov Kravice, ni daleč. Na kapiji smo spet vsi invalidi in začuda nas spustijo naprej. Ne bom govoru, da je Kmet v iskanju popolne slike spet skoraj zapeljal v jezero in da so kopalci zavijali z očmi, ter da so ga varnostniki skoraj lovili, kajti to je normalno in to spada že pod "običaje"

Naj slikce povedo svoje:

Nadaljujemo proti Sinju, vmes spet halarm:

Pa cijazimo dalje, nekaj časa dela, potem spet ne,,,v glavnem pa ne, spet me boli zapestje od šraufanja ročice za gas. Jajca jodlarska rabijo 10minut da pridem na 120km/h a cesta prazna. Poskušam s predvidevanji, stalno preračunavam, kdaj bom ujel kamion ali avto, da še zletim mimo. In tako počasi naprej. Vroče postaja in vsak se mal po svoje izgubi. Kmet zavije spet, ja spet, v Peručko jezero, mi2 pa naprej. Nas bo že ujel, veva oba. Čez neki 20km se vseeno ustaviva v senci. Kmeta še ni. Narediva pavzico in se hladiva, ko zazvoni telefon. Kmet je.

*stari ukopu sm se in diha kot astmatik

*pravkar porivam, vse sem dol spakiral.

pa pravim:

A ti prideva pomagat?

nakar pripomni Pik:

*u kurac naj gre, kaj je spet dol rinu...

pa mi Kmet odgovori:

*ne, ne rabta, k pol vas bom še 14 dni poslušal, da sta mi vn z blata pomagala.

*ok, pravim, če ne bo šlo pa pokliči.....in sva čakala, in je prišel, moker, gotov, a srečen, sam, da mu nisva pomagala.

Še slikovni dokaz:

 

Nadaljujemo pot, TC error še vedno gori, jaz pa navijam gas do kraja

Nakar moja frenda opazita tablo "izvir Zrmanje". Težko jima gestikuliram, da je potrebno peš, Kmet je pa itak pozabil, da sva tu že bila, jah pa naj gre si mislim in gremo, v žbun, naprej je še kak km peške, a ne gre nihče od nas

Spet zbezljamo ven iz grmovja in spet gor TC error. Neki časa vozimo, ko začne Kmet malodane razbijat po motorju. Ustavimo, in vprašam kaj je?

Jajca jodlarska odgovori in pokaže naslednjo slikco:

Saj ne vem, al sem se grenko smejal (končno nisem osamljen z opozorili na armaturki) a Pik je bil zlo ponosen na bmfla. Njemu nč ne piše, se je skozi hvalil. Rumen trikotnik pa zamolčal

Pavza, počivanje in razmišljanje, v kater graben naj zaženeva motorje:

Končno Kmetu le potegne, da najbrž niso anulirali oznake za servisni interval in da z mopedom ni nč narobe. Jaz pa trdim, da se bo verjetno sam popravil. Pik, pa nč, on pa nalepi žvečilni gumi na rumen trikotnik in si žvižga.

Do Paklenice znamo vsi, fantje brezveze, da vas zadržujem zginta naprej. Kmet zgine, Pik pa ostane nalepljen name, očitno se mu ne da več si mislim, vročina je res kar huda. Ko se spuščamo proti Paklenici se mi že prikazujejo morske deklice

Dunjo rabm, dunjo, si mislim, pa kavo tudi....sparkiramo pri Mileni.

se nadaljuje....

[Frenk 67]

pred 5 urami, DAMI34 pravi:

z ene 40 let zamude 

to je blo 2008, matr je že dolg nazaj

http://happynovisad.com/jedna-je-madona.3401.html

 

[DAMI34]

Večerjica kot Dinka...običajno, Travarca, spet običajno. Kr nosi, pa nosi tole pijačo, ga mam kar na sumu da meša z vodo, ker bolj slabo prime.

Končno pademo v stanje višje zavesti in takrat se odpro nikoli izpete teme, ki jih moram vedno znova in znova poslušat:

1. six pack in kako do njih. Po 30 minutnem pojasnjevanju Kmeta o prehrani, treningu, vaganju hrane, še vedno pade skeptično vprašanje:

*a sam s špikanjem pa neb šlo? 

2. prevelka razigranost nekaterih v družbi, oziroma razposajenost na cesti....na koncu pa vedno zaključimo enako, bla, bla, bla ,bla,bla dej še eno travarco, pa ja boš, dej še en pir...pol pa beton nardi svoje.

 

 

 

Dan 5 special stage 50km cca

Jutro se prebuja, spet bo lep dan, a Pik mora domov, nujne obveznosti jebiga

Kljub temu, da ga siliva naj ostane, da bo pri nas slabo vreme, ostaja neomajen. Očitno se gre za večji posel, ki ga noče spustit z rok. Tako odide, a vsako uro pošlje SMS:

so far so good!!!

tako prihajajo nekaj časa redno SMSi, nato pa pride naslednji:

so far, not so good

prav ti bodi, odgovoriva in začneva kovat svoje plane, vreme bo, odpočila sva si, KTMi naj danes raje počivajo in greva rentat prave uber machine

plan: greva na Velko Rujno. Brez zadržkov in s polnim gasom polaga ovinke, kot da sva rojena na teh bolidih, dokler Kmeta noname guma ne opozori, da tudi zdrsne. Takoj sva prilagodila tempo in znižala hitrosti skozi zavoje za cel kilometr na uro manj. 

 

 

Pozirava in sva ta glavna na cesti, stare tete naju kr požirajo z očmi. Pa tak lepe farbe mava mopede, da sem še sam ponosn.

V klanc se zapodiva brez milosti. Hitrosti so vrtoglave, zapestje boli od obračanja plina, noge pa od kolenčkanja.

žal, objestna vožnja povzroči, da prekurim gumo in mi moped spet zleti spod nog. Ne vem kaj naj naredim, še dobro, da ima zadeva gumijaste kreš pade in se "skoraj" nič ne pozna.

Prideva na vrh, zrak je kar nekaj stopinj bolj hladen kot ob morju. 

Podvig je potrebno ovekovečiti in med fotošutingom se pripelje mulc v nekem đipu (na katerem je znak NP Paklenica), ter mi zateži, če veva, da se tukaj ne smeva vozit. Ker je sitn, pa nevljuden, ga gladko zabijem, da ne veva in da kaj ga pravzaprav briga, saj sva na asfaltu in ne v naravi. 

Pa pravi ne to, s skuterji ne smeta tule v hrib, bosta vse uničila, pa niso to mašine za tak klanec, da je on lastnik skuterjev...mal je še vohal, variatorji so kr dobro dišali po zažganem

Pa ga potolaživa, da res nisva vedla, da bova pridna in nato odideva v dolino, ker spet padajo rekordi. Tut 85km/h je letel skuter, števc je okrog zabilo. Speed was insane

Takoj si zmisliva nov plan, tekomovat kdo bo prej do Marije magdalene. Ker plavi skuter bolj vleče in ker je Kmet težji zamenjava mašine...še vedno je bil hitrejši od mene, zato da bo pošteno, udariva stil, Kmet za mano, ko pride do mene, bo brcnil moj skuter in tako bova dosegla skupaj odlično povprečje. 

Sparkirava zraven drugih mašin, v bistvu ni nobene razlike, le naša izgledata bolj športno

Ne pijeva alkohola, se ne spodobi, ko voziva pada samo kavica pa coca colica. 

Kreneva nazaj in se greva šopirit še na plažo. Punce naju kr požirajo z očmi, nekatere tut modrčke dol mečejo. Ampak mi2 sva vzvišena, pa oženjena in se ne ozirava na zapeljevanje lepih deklet. 

normalno da greva pozdravit še Dinkota, ampak nima časa za naju, trenutno se zelo veseli da se bo udeležil dogodka MAMUTOVANJE. Za ta namen si je pripravil prav poseben motocikel:

Pade večer, mopede sva oddala in ob travarici opazujeva naslednji prizor:

ter soglasno ugotoviva:

najlepše je zaspat na jošku

se nadaljuje...

[DAMI34]

ostane še : Go home cca 270km

Po ustaljenem postopku, dobr zajtrk in odhod, se s Kmetom odvaliva proti domu. Vreme je lepo TC je v errorju in moped ne gre nikamor. Le kakih 10 ovinkov pred Karlobagom se zbudi, error izgine in takrat se mi utrže. Spulim ga čez ovinke, kot da mi gre za lajf. Res je užitek. Kmet je izginu iz ogledal. 

Ko prideva v Karlobag mi pravi, da dobro vleče zadeva za "SAFE MODE" a jaz se mu smejem in povem, da je mel preblisk in je delal. Nato do doma/servisa se žal ni več zbudil in sem samo še kolovratim za Kmetom.

Moped pustim pri Mihatu, Kmet mi pa odstopi svoj 1050 do doma. 

Čez en teden ga grem iskat, ko vse spet dela kot mora. Ful sm srečn, pa kok mal je treba a ne, sam da moped dela

 

The end

 

ps. sledi:

Una in Buki

 

 

[Kmet2]

[pik1]

pred 36 minutami, Kmet2 pravi:

.

... sem vesel, da imava takšnga prjatla ... 

 

[VS800]

pred 2 minutami, pik1 pravi:

.

... sem vesel, da imava takšnga prjatla ... 

 

Jest tut, da mamo kej fajnga za brat pa gledat klekele

Edited February 14, 2017 by VS800

[DAMI34]

pred 8 minutami, pik1 pravi:

.

... sem vesel, da imava takšnga prjatla ... 

 

kerga, kerga, kerga? 

[VS800]

pred 4 minutami, DAMI34 pravi:

kerga, kerga, kerga? 

Jest tut, da mamo kej fajnga za brat pa gledat klekele

 

(če unih dveh nis šteku bi saj mene lohka)

[ArcaneWater]

Super tale način pisanja, sploh pa vidim da dolgčas vam nikdar ni

P.S: A prav vidim da uporabljaš Windows Vista al narobe vidim :D??