Skoči na vsebino

Začetnik (od iskanja motorja, opreme, tehnik vožnje itd)


Priporočene objave

Objavljeno (popravljeno)
18 minutes ago, Vin said:

Aja? Na avto vplivajo iste sile kot na motor, razlika je samo, da se avtu ni treba v ovinku nagniti, ker ima ekstra kolesa in približno polovico teže na nasprotni strani, če zanemarimo, kako debel je voznik. Zdaj pa mi povej, kako to, da se avtobus ali tovornjak v ovinku pri neki hitrosti prevrne, avto pa tisti ovinek zvozi brez problema, če višina težišča nima vpliva na najvišjo možno hitrost v ovinku?

Pa še nekaj drugega mi povej. Kako to, da teža ne vpliva na najvišjo hitrost v ovinku, če je enačba za izračun oprijema Fr = μN, pri čemer je μ koeficient trenja med pnevmatiko in podlago ter N skupna teža vozila in voznika?

Namišljen kot nagiba pri tovornjaku je npr 33 stopinj (en meter širine na dva metra višine do težišča). Pri avtu pa npr 67 stopinj (en meter širine na 75 cm višine) glede na navpičnico in premico skozi težišče.

Ob poenostavljeni predpostavki da sta tovornjak in avto široka dva metra, in da je težišče na sredini tovornjaka in avta, in na različnih višinah.

Če napišem z uporabo domišljije, tovornjak in avto nista enako nagnjena (glede na točko težišča) ;), zato se tovornjak prevrne :)

 

 

Popravljeno . Popravil twom
Objavljeno
1 minute ago, Vin said:

Aja? Na avto vplivajo iste sile kot na motor, razlika je samo, da se avtu ni treba v ovinku nagniti, ker ima ekstra kolesa in približno polovico teže na nasprotni strani, če zanemarimo, kako debel je voznik. Zdaj pa mi povej, kako to, da se avtobus ali tovornjak v ovinku pri neki hitrosti prevrne, avto pa tisti ovinek zvozi brez problema, če višina težišča nima veze na najvišjo možno hitrost v ovinku?

Pa še nekaj drugega mi povej. Kako to, da teža ne vpliva na najvišjo hitrost v ovinku, če je enačba za izračun oprijema Fr = μN, pri čemer je μ koeficient trenja med pnevmatiko in podlago ter N skupna teža vozila in voznika?

 Pa kaj ti beres? TI si rekel da visina tezisca nima veze. Jaz ze cel dan trobim da ima in to veliko. In kaj zdaj seres z  najvisjo hitrostjo. NIKJER je niti omenil nisem. Kar skozi pravim in ponavljam: cim nizje tezisce pri motorjih NI dobra stvar. Visje tezisce (skupno) pomeni, da se mora motor manj nagniti pri isti hitrosti, kot tisti z malo nizjim teziscem. Zato ker so rocice daljse ali krajse.  Ne sama masa, ampak visina tezisca te mase. Se enkrat PRI ISTI HITROSTI. In  taiste rocice (visina tezisca) pa delajo probleme pri pospesvanju ali zaviranju - visja kot je rocica ali visje kot je skupno tezsice, prej se bo motor postavil na zadnje/prvo kolo. Kje za vraga si nasel zdaj najvisjo hitrost v ovinku? In kje sem rekel da masa (teza) ne vpliva na najvisjo hitrost? Sem pa rekel da masa ali teza, ne vpliva na kot nagiba pri isti hitrosti in ce je masa na isto visokem teziscu? Da, na avto vplivajo popolnoma iste sile kot na motor, s tem da se avtu ni treba ubadati z nagibanjem v ovinek. Si mi pa pomagal: visoko tezisce avtobusa ga prej prekucne! Drzi kot pribito. Enako kot visoko tezisce pomaga motorju pri nagibu v ovinekm to je ista sila, samo obratno deluje. Pri avtih jih nagiba ven, pri motorjih pa jo nagibamo v ovinek, da nas ne prekucne, ker je motor enolsedno vozilo: da bos lazje razumel: postavi motor pokonci in ga spusti: trdim da bo padel. Avto pa ne bo, se strinjas? Avti so stabilni, zato je potrebno imeti cim nizje tezisce, da je rocica cim krajsa, de se ne prekucne. Avotbus se lazje prekucne, dvonadstropni pa se lazje. Se tole: tehnicno bi bilo cisto izvedljivo, da bi motocikli, tudi GP stroji bili super nizki, da bi sofer malodane lezal med kolesi... zakaj so precej visoski? Novejsi suoersport motorji so precej visoki, r6 98 je precej nizja kot 2018 letnik,  menjalniki so zgoraj na agregatu, agregat je nad osjo koles. SM se se visji. ZAKAJ se ne nizajo?

  • Všeč mi je 2
Objavljeno (popravljeno)
7 minutes ago, jvalant said:

 Pa kaj ti beres? TI si rekel da visina tezisca nima veze. Jaz ze cel dan trobim da ima in to veliko. In kaj zdaj seres z  najvisjo hitrostjo. NIKJER je niti omenil nisem. Kar skozi pravim in ponavljam: cim nizje tezisce pri motorjih NI dobra stvar. Visje tezisce (skupno) pomeni, da se mora motor manj nagniti pri isti hitrosti, kot tisti z malo nizjim teziscem. Zato ker so rocice daljse ali krajse.  Ne sama masa, ampak visina tezisca te mase. Se enkrat PRI ISTI HITROSTI. In  taiste rocice (visina tezisca) pa delajo probleme pri pospesvanju ali zaviranju - visja kot je rocica ali visje kot je skupno tezsice, prej se bo motor postavil na zadnje/prvo kolo. Kje za vraga si nasel zdaj najvisjo hitrost v ovinku? In kje sem rekel da masa (teza) ne vpliva na najvisjo hitrost? Sem pa rekel da masa ali teza, ne vpliva na kot nagiba pri isti hitrosti in ce je masa na isto visokem teziscu? Da, na avto vplivajo popolnoma iste sile kot na motor, s tem da se avtu ni treba ubadati z nagibanjem v ovinek. Si mi pa pomagal: visoko tezisce avtobusa ga prej prekucne! Drzi kot pribito. Enako kot visoko tezisce pomaga motorju pri nagibu v ovinekm to je ista sila, samo obratno deluje. Pri avtih jih nagiba ven, pri motorjih pa jo nagibamo v ovinek, da nas ne prekucne, ker je motor enolsedno vozilo: da bos lazje razumel: postavi motor pokonci in ga spusti: trdim da bo padel. Avto pa ne bo, se strinjas? Avti so stabilni, zato je potrebno imeti cim nizje tezisce, da je rocica cim krajsa, de se ne prekucne. Avotbus se lazje prekucne, dvonadstropni pa se lazje. Se tole: tehnicno bi bilo cisto izvedljivo, da bi motocikli, tudi GP stroji bili super nizki, da bi sofer malodane lezal med kolesi... zakaj so precej visoski? Novejsi suoersport motorji so precej visoki, r6 98 je precej nizja kot 2018 letnik,  menjalniki so zgoraj na agregatu, agregat je nad osjo koles. SM se se visji. ZAKAJ se ne nizajo?

In zakaj mene citiraš. Kje sem povedal, da višina težišča nima veze? Jaz sprašujem @twom, ki je napisal, da nima veze, kakor tudi nima veze teža na najvišjo možno hitrost. Tako da ...

Popravljeno . Popravil Vin
Objavljeno
1 minute ago, twom said:

Namišljen kot nagiba pri tovornjaku je npr 67 stopinj (en meter širine na dva metra višine do težišča). Pri avtu pa npr 33 stopinj (en meter širine na 75 cm višine). 

Ob poenistavljeni predpostavki da sta tovornjak in avto široka dva metra, in da je težišče na sredini avta, in na različnih višinah.

Če napišem z uporabo domišljije, tovornjak in avto nista enako nagnjena ;), zato se tovornjak prevrne :)

 

 

Tocno tako. KER pa ima avotbus visje tezisce, se mora nagniti MANJ da center mase pride 1m in 1cm bolj levo, in potem pade. Ce je pa center mase nizji kot 1m pa avta ne bos mogel prevrniti!

 

Objavljeno (popravljeno)
4 minutes ago, jvalant said:

Tocno tako. KER pa ima avotbus visje tezisce, se mora nagniti MANJ da center mase pride 1m in 1cm bolj levo, in potem pade. Ce je pa center mase nizji kot 1m pa avta ne bos mogel prevrniti!

 

Še enkrat, potegni si premico skozi težišče in skozi namišljeno os vrtenja...

in f*cking p*zda, preberita si na wikipedii kjer je lepo razloženo...

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bicycle_and_motorcycle_dynamics

bicycle and motorcycle dynamics...

Popravljeno . Popravil twom
Objavljeno
4 minutes ago, Vin said:

In zakaj mene citiraš. Kje sem povedal, da višina težišča nima veze?

Hudica! Tule si me pa najdu! Se oproscam, moja napaka! :)

Objavljeno

Jaz pa priporočam za začetnika..... ne preveč težak motor, nekako srednja višina težišča (da ne kompliciramo preveč) pa visoko krmilo... da ga lažje pobere, ko pade. :)  Peljal se bo pa že nekako.

Pišem iz izkušenj, ker sem pred pol ure enemu juniorju postavljal moped nazaj na kolesa. :D

Objavljeno (popravljeno)

Tovornjak, avto, motor...

določita os vrtenja, določita mesto težišča, narišita premico naklona, izračunajta sile

še enkrat, tovornjak se prebrne ker nima istega naklona kot avto, 

in še enkrat, kot nagiba (v ravnovesju, npr pri motorju) je odvisen samo od hitrosti in radija ovinka

avto in tovornjak sta dakeč daleč od tega ravnovesja, če že gre avto iz ovinka gre zaradi zdrsa (ker je sila teže premajhna glede na radij ovinka in centrifugalno silo), tovornjak se pa prevrne (teže je dovolj za trenje, SAMO KOT NAGIBA JE PREMAJHEN, ker je težišče tako visoko in tovornjak preozek, da bi imel PRIMEREN NAGIB!)

Popravljeno . Popravil twom
Objavljeno (popravljeno)
11 minutes ago, twom said:

Še enkrat, potegni si premico skozi težišče in skozi namišljeno os vrtenja...

in f*cking p*zda, preberita si na wikipedii kjer je lepo razloženo...

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Bicycle_and_motorcycle_dynamics

bicycle and motorcycle dynamics...

 Ker si sam tako zelel, in ker imas lep jezik, izsek iz tvojega teksta na wikipediji: HVALA!

 

"Bikes with fat tires and low center of mass must lean more than bikes with skinnier tires or higher centers of mass to negotiate the same turn at the same speed"

 

 Srecen?

 

Da ne bo teorij:

lean.jpg

Popravljeno . Popravil jvalant
  • Všeč mi je 2
Objavljeno
2 minutes ago, jvalant said:

 Ker si sam tako zelel, in ker imas lep jezik, izsek iz tvojega texta na wikipediji:

 

"Bikes with fat tires and low center of mass must lean more than bikes with skinnier tires or higher centers of mass to negotiate the same turn at the same speed"

 

 Srecen?

Jaz govorim o naklonu med točko vrtenja in kotom do težišča.

To kar si ti navedel je pa položaj motocikla in voznika, ker široka guma in nizko težišče spremenita točko okoli katere se motor vrti. Motorist je navidezno bolj nagnjen, naklon je še vedno odvisen samo od hotrosti in radija

Stavek pred tem govori o naklonu okvirja. Smiselno tolmači cel odstavek, ne samo en stavek ki se ti dopade!

Objavljeno (popravljeno)
11 minutes ago, twom said:

Jaz govorim o naklonu med točko vrtenja in kotom do težišča.

To kar si ti navedel je pa položaj motocikla in voznika, ker široka guma in nizko težišče spremenita točko okoli katere se motor vrti. Motorist je navidezno bolj nagnjen, naklon je še vedno odvisen samo od hotrosti in radija

No dej nehi no: visje tezisce pomeni manj naklona pri isti hitrosti. Pika. Sirine gum dodajo nekaj, ampak samo malenkost. O tem smo govorili: vpliv tezisca na naklon: visina JE pomembna. Se vec, je glavni faktor za kot nagiba. Tocka vrtenja je na tleh, kjer je guma na cesti in visina tezisca je pac tam kjer je: pri coperjih nizje, pri SM visje. Sirina gume dodaja procent/dva samo. In v textu je receno "with skinner tires OR higher centers of mass"

Ni  vesoljska znanost:

Narises dva vektorja: horizontalni je sredobezna sila, vertikalni je center mase, naredis pravokotnik in diagonala je kot nagiba...

Pri avtih mora biti cim center nizje da se ne prebrnejo, pri motorjih obratno, ker visji center mase pomeni vec sile nasproti sredobezni. Komplikacije pa nastanejo zato, ker je motor enosledno vozilo,  in je visje tezisce dobrodoslo, pri pospesevanju pa se obnasa kot avto. Torej zmes dveh sistemov, kar je dobro za zavoje, zezne pospesevanje in zaviranje in obratno...

Popravljeno . Popravil jvalant
Objavljeno

Še enkrat preberi cel odstavek, ki ga citiraš, in preberi dva idstavka višje, radij 10m, hitrost 10 m/s, naklon 45.6 stopinj. Mase ni v enačbi.

q = arctang(v2 / gr)

še enkrat poglej enačbo, mase ni v njej

v tekstih je pa omenjeno kako lahko s prerazporeditvijo mase in širine gum vplivaš na center težišča in na stik gume s cesto, kar vpliva na ta kot (q). 

Masa (težišče) je pa tam za obe sili, centrifugalno, in tisti navpično na tla

Objavljeno (popravljeno)

Če malo popravim svojo izjavo in se posujem s pepelom...

kot nagiba je (še vedno) odvisen samo od hitrosti in radija (v splošni teoriji) ;)

Pri motorjih (to sem zanemaril) pa je zaradi širine gum premica naklona izmaknjena iz sredine motorja, zato če težišče znižamo, se le to pomakne na zunanjo stran te premice (in posledično je treba motor bolj nagniti). No, to sem pa zgrešil :)

Je pa vpliv spremembe višine težišča zanemarljiv v primerjavi s širino gum ;)

Popravljeno . Popravil twom
Objavljeno (popravljeno)
27 minutes ago, twom said:

Še enkrat preberi cel odstavek, ki ga citiraš, in preberi dva idstavka višje, radij 10m, hitrost 10 m/s, naklon 45.6 stopinj. Mase ni v enačbi.

q = arctang(v2 / gr)

še enkrat poglej enačbo, mase ni v njej

v tekstih je pa omenjeno kako lahko s prerazporeditvijo mase in širine gum vplivaš na center težišča in na stik gume s cesto, kar vpliva na ta kot (q). 

Masa (težišče) je pa tam za obe sili, centrifugalno, in tisti navpično na tla

Lej, ne bom. Ne grem se vec. Nima smisla. Ce hoces, si se enkrat preberi sam. Dejstvo je: visina tezisca ima vpliv na nagib motocikla. Ti zdej obracaj to kakor hoces. Je precej enostavno. Tezje je pogoltniti knedl. Tudi praksa kaze tako: motorji delani za zavoje so visoki, vsi od prvega do zadnjega. Sportaki so se tudi povisali napram onim 20 let nazaj, ampak imajo omejitev, ker mocno popesujejo in zavirajo, tam pa pomeni visje tezisce problem.  Tole je zadnje, kar bom napisal na to temo. Tisto kar si pisal prej so pa velike bucke. Verjemi kar hoces, meni je useeno. Kar sem podcrtal v tekstu je povzetek, skupek vsega zgoraj. In drzi. Tudi oblike motorjev to potrjujejo. MotoGP: lahko bi se visali tezisce, kot so ga (Rossijeva epizoda z Yamaho pred leti: povisanje tezisca), ampak imajo ze zdaj velike probleme z vzdigovanjem. To bi resili enostravno z nizanjem tezisca, ampak ne morejo, ker bi bil potem nagib prevelik...   Over and Out!

Popravljeno . Popravil jvalant
Objavljeno

Ok fantje samo eno vprašanje... res mislite da bo motorist začetnik šel delat doktorat iz fizike ko se bo odločal za motor? Kaj ni ravno čar motociklizma, da odklopiš možgane in se prepustiš užitku? Ker če gre kak mulo brat vse te vaše teze in enačbe, mislim da si bo izbral kar vlak al pa avtobus ;) :D:D

  • Všeč mi je 3
Objavljeno
1 minute ago, ligenjček said:

Ok fantje samo eno vprašanje... res mislite da bo motorist začetnik šel delat doktorat iz fizike ko se bo odločal za motor? Kaj ni ravno čar motociklizma, da odklopiš možgane in se prepustiš užitku? Ker če gre kak mulo brat vse te vaše teze in enačbe, mislim da si bo izbral kar vlak al pa avtobus ;) :D:D

  Tule ti dam pa cisto prav. Ampak zacetniku recti, da je nizje tezsice boljse, pac ni prav. In ce je potem se izziv da povem zakaj...  :)   Ampak, se strinjam s teboj, in bom tud uposteval nasvet! :)

Objavljeno
11 minutes ago, twom said:

Če malo popravim svojo izjavo in se posujem s pepelom...

kot nagiba je (še vedno) odvisen samo od hitrosti in radija (v splošni teoriji) ;)

Pri motorjih (to sem zanemaril) pa je zaradi širine gum premica naklona izmaknjena iz sredine motorja, zato če težišče znižamo, se le to pomakne na zunanjo stran te premice (in posledično je treba motor bolj nagniti). No, to sem pa zgrešil :)

Je pa vpliv spremembe višine težišča zanemarljiv v primerjavi s širino gum ;)

Ravno obratno. 180 ali 160 guma pomeni 1 cm zamika...    10 ali 15cm visine ob masi 200kg pa veliko vec... Zdj pa res neham

Objavljeno

In še... ožja guma je boljša od širše, s stališča nagibanja, ker zahteva manj nagiba v ovinku, in pri širokih gumah visoko težišče zahteva manj nagiba!

Ko se motor v ovinku nagne, je s cesto v stiku guma na notrnji strani, kar pomakne težišče na zunanjo stran naklona (nižje kot je težišče, bolj gre ven, in bolj kot je široka guma, bolj gre težišče ven), se pravi da je potrebno motor dodatno nagniti za ravnovesje.

Gume so pa široke zaradi obrabe. Širša (in z večjim obsegom) ima večjo obrabno površino. Če bi imel Ferrari 165 gume, bi jih skuril v par 10 kilometrih, tako ima pa 345, da vsaj nekaj časa držijo :)

 

Objavljeno
5 minutes ago, jvalant said:

Ravno obratno. 180 ali 160 guma pomeni 1 cm zamika...    10 ali 15cm visine ob masi 200kg pa veliko vec... Zdj pa res neham

Jaz sem napisal kje sem se zmotil v razmišlanju (vpliv širine gume), to je pa tudi vse.

Še enkrat (izvzeti motorji) višina težišča ne vpliva na nagib v ovinku (enako bi veljalo tudi za motorje z dovolj ozkimi gumami).

Otrok s 15 kg in dec s 150 kg se bosta mogla na biciklu enako nagniti... (če ne bomo spet dlakocepl da se bo descu vamp bolj povesil in znižal težišče in ga prenesel na notranjo stran, kar bo zahtevalo poptavek z zmanjšanjem nagiba, kar pa lahko preide v wobling) ;)

 

Objavljeno
5 minutes ago, twom said:

In še... ožja guma je boljša od širše, s stališča nagibanja, ker zahteva manj nagiba v ovinku, in pri širokih gumah visoko težišče zahteva manj nagiba!

Ko se motor v ovinku nagne, je s cesto v stiku guma na notrnji strani, kar pomakne težišče na zunanjo stran naklona (nižje kot je težišče, bolj gre ven, in bolj kot je široka guma, bolj gre težišče ven), se pravi da je potrebno motor dodatno nagniti za ravnovesje.

Gume so pa široke zaradi obrabe. Širša (in z večjim obsegom) ima večjo obrabno površino. Če bi imel Ferrari 165 gume, bi jih skuril v par 10 kilometrih, tako ima pa 345, da vsaj nekaj časa držijo :)

 

Lej, pri VSEH gumah visoko tezisce pomeni manj nagiba. Pri sirokih se pac center dotika premakne kak cm in to je treba kompenzirati. Je pa to malenkost.  Na kratko: zmnozek rocice in mase. Daljsa je rocica, vecji je efekt. 180 ali 120 gume pomeni 3cm zamika tocke dotika. Ob skupnem teziscu reciva 1m je povecanje kota za mogoce odstotek. Ce pa maso motorja in voznika premaknes samo za 5cm gor, je to napram 1m ze pet odstotkov. In se strinjam da je tudi sirina gume pomembna. Ampak da je avtobus pa motor isto, se pa pac ne morem strinjati... Hm o Ferrariju: spet enacis motor in avto: avto ima ravne gume in 165 ali 345 pomeni 100% vecjo kontaktno povrsino. 160 ali 180 na motorju jer je guma okrogla pa 5% (povecuje se pa kontaktna povrsina drasticno z nizanjem tlaka)  Se to: SM imajo in ozko gumo in visoko tezisce ;)

Objavljeno

Torej @ligenjček je lepo zalljučil.

@jvalant res ni prav rečt začetniku da je nižje težišče boljše je pa morda lažje za začetnika da je motor bolj obvladljiv pri nizki hitrosti? In mu bo motor z višjim težišče prišel bolj prav ko bo vedel al želk polagat kot pri moto GP, ali uživat z kot turist na cesti.

Kar se tiče težke fizike ki ke bila obdelana v tem poglavju, ima z izbiro prvega motorja kot moj sledeči nasvet, pri izbiri moto hlač če bojo tekstil glej da imajo zadrgo, se je bistveno lažje poscat za grmom na motofuri. 

Objavljeno
21 minutes ago, jvalant said:

  Tule ti dam pa cisto prav. Ampak zacetniku recti, da je nizje tezsice boljse, pac ni prav. In ce je potem se izziv da povem zakaj...  :)   Ampak, se strinjam s teboj, in bom tud uposteval nasvet! :)

Pravkar smo ugotovili da nižje težišče ni v redu, ker zahteva več nagiba...

Objavljeno (popravljeno)
6 minutes ago, smasher said:

Torej @ligenjček je lepo zalljučil.

@jvalant res ni prav rečt začetniku da je nižje težišče boljše je pa morda lažje za začetnika da je motor bolj obvladljiv pri nizki hitrosti? In mu bo motor z višjim težišče prišel bolj prav ko bo vedel al želk polagat kot pri moto GP, ali uživat z kot turist na cesti.

Kar se tiče težke fizike ki ke bila obdelana v tem poglavju, ima z izbiro prvega motorja kot moj sledeči nasvet, pri izbiri moto hlač če bojo tekstil glej da imajo zadrgo, se je bistveno lažje poscat za grmom na motofuri. 

 Ja, je res...  Mogoce sem jaz kriv, ampak sem bil pozvan, naj utemeljim svojo neumnost... V bistvu so vsi nizji motorji (ne tezisce) lazje obvladjivi. Res manj agilni, samo to so res malenkosti ki pridejo do izraza ko hoces iti hitro. Vse ceste, ali na morje, ali na Jezersko se da cisto lepo odpeljati z vsakim motorjem.

 

 O zadrgi: moje imajo se protidezno membrano, tako da tvoja teorija ne drzi...  :P

Popravljeno . Popravil jvalant
Objavljeno
1 minute ago, twom said:

Jaz sem napisal kje sem se zmotil v razmišlanju (vpliv širine gume), to je pa tudi vse.

Še enkrat (izvzeti motorji) višina težišča ne vpliva na nagib v ovinku (enako bi veljalo tudi za motorje z dovolj ozkimi gumami).

Otrok s 15 kg in dec s 150 kg se bosta mogla na biciklu enako nagniti... (če ne bomo spet dlakocepl da se bo descu vamp bolj povesil in znižal težišče in ga prenesel na notranjo stran, kar bo zahtevalo poptavek z zmanjšanjem nagiba, kar pa lahko preide v wobling) ;)

 

Lej, narobe... Ce ze dlakocepimo: skupna masa na isti visini je lahko 100 ali 1000kg, nagib bo enak (ce gume zdrzijo), 150kg dec ki se usede NAD center mase motorja, ki je nizje kot skupna masa, bo pa precej zvisal skupno maso... kaj sledi pa ze ves. (zato so coperisti vsi orenk dedci ker potem lahko pelejo 1km hitreje skoz ovinek). Kar si pa odebelil je pa neumnost:  dej si dopovedati da je VSE razen visine skupnega tezisca malenkost napram skupnem teziscu. Tu si se zmotil...  zdej pa cisto zares neham.

Objavljeno (popravljeno)

...preden se pobijete...

...ob spreminjanju smeri premaknemo balanco v nasprotno smer od zeljenega zavoja (t.i. countersteering), in s tem spodnesemo spodnji del motocikla, da gre v nagib... ...in ce je tezisce pol metra od tal se bo spodnji del motocikla bocno premaknil manj in zgornji bolj kot ce je tezisce na enem metru od tal. Sama visina tezisca direktno ne vpliva na okretnost - dokler ne gre za precej majhne hitrosti (manevriranje), kjer pa lahko previsoko tezisce zacetniku ali svohotnezu precej otezi delo - ravno toliko kot (pre)velika teza motocikla.

Koliko je kateri motocikel nagnjen zaradi taksne ali drugacne postavitve tezisca je pri zacetnikih brezpredmetno - pa dejansko visina tezisca in sirina pnevmatik vplivata na to, ampak pri normalni voznji ne bistveno - razlike se vecajo z globino nagiba.

Prejsnji teden me je sodelavec vprasal al vozim s countersteeringom ali s prenosom mase. Ce je kdo tak as, da countersteeringa ne vrsi, si lahko kar odsraufa balanco, pa da ga vidimo. :P

Popravljeno . Popravil Zok

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!