Sam svoj mehanik - vse mogoče okoli šraufanja

[Barracuda]

točno tko kot je Danci reku. Pri mojmu motorju je prejšnji lastnik zgleda bol slabo menjal hidravlično takočino za sklopko (za bremze se je hvala bogu mal bol potrudu). Tekočina je zgleda vezala vodo. Ko se je tekočina segrela se je voda zgleda razširila in potisnila vodilo. Sklopka je posledično pri močno segretem motorju začela (bol) drset. po menjavi tekočine je blo bolš. Po menjavi lamel, fedrov pa kovinskih ploščic (ne vem kako se reče) pa sploh :lol1:

Pa še eno vprašanje za majstre. Lahko za hidravliko uporabljam kar tekočino, ki se jo kupi na bencinskih (ene 3 eure stane) ali je bolš uporabljat kakšno specialno zadevo? Aja ta iz bencinske je DOT4 tko kot more bit za moj motor.

Tam so olja in sotale stvari ponavadi dražje kot drugot. V kvaliteti pa nebi smelo bit razlike vsaj če kupiš neko pametno znamko.

[Barracuda]

Mam še jaz eno vprašanje. Ko čistite ketno si pošrpicate kaj gumo z nafto? pa kak jo pol očistite da ni več masna?

lp

[Lowrenc]

Ko sem še imel motor s ketno sem ob čiščenju in mazanju zmeraj med verigo in gumo dal velik karton. Če si pa še posvinjal pa samo temeljito zbriši s čisto cunjo, ostalo ti bo pa prvi naliv odplaknil.

[Barracuda]

Ko sem še imel motor s ketno sem ob čiščenju in mazanju zmeraj med verigo in gumo dal velik karton. Če si pa še posvinjal pa samo temeljito zbriši s čisto cunjo, ostalo ti bo pa prvi naliv odplaknil.

Jaz sem že full drgnil z milnico in gobo. Je že skoraj čist ok. Pa felno pa vse ostalo sem tudi mogo vse z milnico. Sem pokuro več ko liter kurilca na ketni, ker je bivši lastnik namazal z neko mastjo pa je bla črna, pa vse okol nje tudi. Zdaj sem jo ščistil z zobno ščetko cca 1,5h sem porabo!!! Čez noč sem pustil da se lepo osuši pol po službi jo pa našpricam z keten šprejom.

Še kak nasvet zame??????

[Jure]

Vzemi drugič namesto kurilca petrolej :) Pa seveda karton med gumo in ketno, kot je že Lowrenc napisal.

Popravljeno Marec 11, 2009. Popravil Jure

[Barracuda]

Vzemi drugič namesto kurilca petrolej :) Pa seveda karton med gumo in ketno, kot je že Lowrenc napisal.

Kje se pa dobi sploh petrolej? Pa zakaj je boljši od nafte ot kurilnega?

[no_name]

In zavore se ne grejejo

No to zagotovo ne drži ;)

[Jure]

Kje se pa dobi sploh petrolej? Pa zakaj je boljši od nafte ot kurilnega?

Zakaj točno je boljši ti ne znam povedat, ker nisem kemijsko ravno podkovan, sem pa večkrat zasledil, da je petrolej manj agresiven do gumastih tesnil pri verigi kakor bencin ali nafta (oz. kurilc).

Dobi se ga pa na bencinski pumpi, na petrolu imajo pakiranega po 1l - svetilni petrolej, stane pa cca 3eur.

Popravljeno Marec 11, 2009. Popravil Jure

[Barracuda]

Zakaj točno je boljši ti ne znam povedat, ker nisem kemijsko ravno podkovan, sem pa večkrat zasledil, da je petrolej manj agresiven do gumastih tesnil pri verigi kakor bencin ali nafta (oz. kurilc).

Dobi se ga pa na bencinski pumpi, na petrolu imajo pakiranega po 1l - svetilni petrolej, stane pa cca 3eur.

Aha. Bom si zapomnil.

Drugače pa eni tudi pravijo da ni dobro da se ketno pere z kerherom. Itak da ni, tako kot to ni dobro za lak, pa vseeno to delamo. Jaz sem jo lepo iz enih 10cm skerhal z onim domačim kerherom, tako da sem to nafto spral dol. Čez nič se mi je lepo posušilo pol bom pa le še našprical z šprejem ko pridem domov. to bi moglo bit vse klko jaz vem

[Skiny]

No to zagotovo ne drži ;)

Imaš prav, sem bolj butasto napisal :grrr

Ampak verjetno vseeno veš, kaj sem imel v mislih, ane? (da se ne grejejo med vožnjo takrat, ko jih ne uporabljaš)

LP, Skiny

[Butnglavc]

Zakaj točno je boljši ti ne znam povedat, ker nisem kemijsko ravno podkovan, sem pa večkrat zasledil, da je petrolej manj agresiven do gumastih tesnil pri verigi kakor bencin ali nafta (oz. kurilc).

Dobi se ga pa na bencinski pumpi, na petrolu imajo pakiranega po 1l - svetilni petrolej, stane pa cca 3eur.

Pa smrdi ne tako močno

[Barracuda]

Pa smrdi ne tako močno

Jaz še zdaj smrdim!!!

[TheMan]

jaz pa uporabljam čistilo za ketne v spreju in nič ne smrdi :naughty:

[Skiny]

Ti bom jaz povedal kaj velja za motorje in avtomobile.Zavorna Klešča se PRAVILOMA sploh NESME razdirat razen v specijalnih zato pobčlaščenih delavnicah ali zavornih servisih...

Glede na ton odgovora ne dvomim, da si strokovnjak za zavorne sisteme, ali pa vsaj poznaš nekaj utemeljenih razlogov, zakaj se tega ne sme počet kjerkoli krugje, kot v specialnih delavnicah in zavornih servisih. Zato bi od tebe zelo rad izvedel, kaj točno delam narobe, katero specialno orodje, znanja in ostali pogoji mi manjkajo, da bi bilo moje početje varno. Nestrpno pričakujem tvojo razlago. :whistle:

LP, Skiny

p.s.: Zgolj v vednost: tvoj namišljeni scenarij o tem, kaj bi se zgodilo v primeru poškodovanega tesnila na zavornem cilinru, je napačen...

p.s.2: Se pa strinjam s tabo v tej meri, da je vsakršen poseg v zavorni sistem s strani nekoga, ki ne ve dobro kaj počne, potencialno nevaren. Pa to ne velja le za razdiranje čeljusti, temveč je to lahko že obseg navadne menjave zavornih ploščic.

[danci1973]

Glede na ton odgovora ne dvomim, da si strokovnjak za zavorne sisteme, ali pa vsaj poznaš nekaj utemeljenih razlogov, zakaj se tega ne sme počet kjerkoli krugje, kot v specialnih delavnicah in zavornih servisih. Zato bi od tebe zelo rad izvedel, kaj točno delam narobe, katero specialno orodje, znanja in ostali pogoji mi manjkajo, da bi bilo moje početje varno. Nestrpno pričakujem tvojo razlago. :whistle:

Brumer je strašen 'strokovnjak' za vse v zvezi vozili in očitno misli, da je edini v Sloveniji. Pri tem sploh ni pomembno, da pojma nima, s kom se pogovarja in kakšno izobrazbo, znanje in izkušnje ima njegov sogovornik. :rolleyes:

D.

[Skiny]

Brumer je strašen 'strokovnjak' za vse v zvezi vozili in očitno misli, da je edini v Sloveniji. Pri tem sploh ni pomembno, da pojma nima, s kom se pogovarja in kakšno izobrazbo, znanje in izkušnje ima njegov sogovornik. :rolleyes:

D.

Aha, hvala za info - razumljiva razlaga :naughty: . Nekaj časa nisem redno spremljal tegale foruma, pa nisem najbolj na tekočem...

LP, Skiny

[Guest Brumer]

Glede na ton odgovora ne dvomim, da si strokovnjak za zavorne sisteme, ali pa vsaj poznaš nekaj utemeljenih razlogov, zakaj se tega ne sme počet kjerkoli krugje, kot v specialnih delavnicah in zavornih servisih. Zato bi od tebe zelo rad izvedel, kaj točno delam narobe, katero specialno orodje, znanja in ostali pogoji mi manjkajo, da bi bilo moje početje varno. Nestrpno pričakujem tvojo razlago. :whistle:

LP, Skiny

p.s.: Zgolj v vednost: tvoj namišljeni scenarij o tem, kaj bi se zgodilo v primeru poškodovanega tesnila na zavornem cilinru, je napačen...

p.s.2: Se pa strinjam s tabo v tej meri, da je vsakršen poseg v zavorni sistem s strani nekoga, ki ne ve dobro kaj počne, potencialno nevaren. Pa to ne velja le za razdiranje čeljusti, temveč je to lahko že obseg navadne menjave zavornih ploščic.

Vsako mojo trditev ti lahko utemeljim in še mnogim ostalim pametnjakovičem.Glej pod prvo marsikatere čeljusti že zaradi potrebnega orodja nemoreš sam razdirati in spet nastaviti še sploh pri določenih avtih na zadnjih čeljustih,ki so v kombinavciji z ročno zavoro.Pri razstavitvi zavornih klešč je tudi zelo delikatno,če poškoduješ ali ne namontiraš kakšen gumi obroček,ki se nahaja med kleščami.Potem bat-ke se sploh naj nebi brusilo kajti ponavadi so površinsko zaščiteni proti koroziji(nitrirani)ali zaščiteni z kakim drugim galvanskim postopkom,ko ta minimalen(mikro) sloj pobrusiš potem so batki šele izpostavljeni oksidaciji.Za montiranje batkov se uporablja posebna konusna orodja tako,da se gumica 100%no nepoškoduje za sestavljanje klešč se mora vedno uporabiti nove vijake,ki so zavarovani z Loktitom in priviti z kilo ključem.Več NEBOM razlagal,kar popravljajte sami nasvete pa naj vam dajejo prodajalci buč!!!

[YAMASAKI]

Glede na ton odgovora ne dvomim, da si strokovnjak za zavorne sisteme, ali pa vsaj poznaš nekaj utemeljenih razlogov, zakaj se tega ne sme počet kjerkoli krugje, kot v specialnih delavnicah in zavornih servisih. Zato bi od tebe zelo rad izvedel, kaj točno delam narobe, katero specialno orodje, znanja in ostali pogoji mi manjkajo, da bi bilo moje početje varno. Nestrpno pričakujem tvojo razlago. :whistle:

LP, Skiny

p.s.: Zgolj v vednost: tvoj namišljeni scenarij o tem, kaj bi se zgodilo v primeru poškodovanega tesnila na zavornem cilinru, je napačen...

p.s.2: Se pa strinjam s tabo v tej meri, da je vsakršen poseg v zavorni sistem s strani nekoga, ki ne ve dobro kaj počne, potencialno nevaren. Pa to ne velja le za razdiranje čeljusti, temveč je to lahko že obseg navadne menjave zavornih ploščic.

Specialno orodje: macola in majzl :naughty: pa vazeljin

[Leteči]

Le čevlje sodi naj kopitar

[YAMASAKI]

Le čevlje sodi naj kopitar

Ja, in čigava kobila je bosa? Kovačeva :naughty:

[Skiny]

Dobro, če sem te že sprovociral, sem ti dolžan tudi odgovor.

Kot prvo v info: nisem noben strokovnjak za zavore ali poklicni mehanik. Imam pa vseeno toliko znanja, izkušenj in orodja, da si upam tudi zavore (vsaj na svojih vozilih) servisirati doma, pa čeprav je od tega lahko odvisna tudi varnost mene ali drugih. In sem v praksi že tudi razdrl kar nekaj čeljusti. V odgovor na tvoje trditve pa:

... pod prvo marsikatere čeljusti že zaradi potrebnega orodja nemoreš sam razdirati in spet nastaviti še sploh pri določenih avtih na zadnjih čeljustih,ki so v kombinavciji z ročno zavoro.

Razstavljenih sem imel že več takih čeljusti proizvajalca ATE (tipična vgradnja v vozila VAG z diski zadaj), zato se ne morem strinjati s tabo. Za razstavljanje in sestavljanje ni potrebe po specialnem orodju. Pri starejšem tipu se za razstavljanje uporabi imbus ključ, pri novejših z dvema zarezama si primerno orodje lahko izdelaš v dveh minutah. Za sestavljanje sta dovolj le dva prsta, če je vse temeljito očiščeno in namazano. Za nastavitev pletenice ročne zavore je potrebno v tem primeru upoštevati navodila proizvajalca, nato pa se ročna zavora, ker gre za samonastavljiv spiralni mehanizem, med vožnjo ob uporabi nožne zavore dokončno nastavi sama.

Pri razstavitvi zavornih klešč je tudi zelo delikatno,če poškoduješ ali ne namontiraš kakšen gumi obroček,ki se nahaja med kleščami.

Vsako tesnilo mora biti nepoškodovano, zavore niso nobena izjema. Drugega dela trditve raje niti ne komentiram – da so »odvečni rezervni deli, ki ostanejo po sestavljanju« v redu, lahko smatraš samo, dokler svoj motor sestavljaš iz lego kock ...

Potem bat-ke se sploh naj nebi brusilo kajti ponavadi so površinsko zaščiteni proti koroziji(nitrirani)ali zaščiteni z kakim drugim galvanskim postopkom,ko ta minimalen(mikro) sloj pobrusiš potem so batki šele izpostavljeni oksidaciji.

No, vsaj tu se lahko strinjam. Če bat ni nagrižen ali drugače mehansko poškodovan, za brušenje ni nobene potrebe (dovolj je čiščenje), v nasprotnem primeru pride v poštev le zamenjava.

Za montiranje batkov se uporablja posebna konusna orodja tako,da se gumica 100%no nepoškoduje

Lahko, da je za kakšno izvedbo čeljusti to res, a take čeljusti osebno še nisem imel v rokah. Pri klasičnih zavornih čeljustih uporaba takšnega orodja niti ni mogoča, saj bi orodje po uporabi ostalo v izvrtini čeljusti (pod batkom). Zato pa imajo batki na notranjem delu radij ali konično posnetje, da se tesnilo ne poškoduje.

za sestavljanje klešč se mora vedno uporabiti nove vijake,ki so zavarovani z Loktitom in priviti z kilo ključem.

Uporaba novih vijakov za vsako sestavljanje je navadno predpisana (in potrebna) v primerih, ko gre za t.i. »raztezne vijake« (tipičen primer uporabe: motorna glava, ojnice...). To so vijaki, ki so obremenjeni blizu meje plastičnosti oz. blizu meje trdnosti. Pri vijakih za sestavljanje čeljusti gre navadno za jeklene vijake privite v čeljust iz bistveno mehkejšega materiala (aluminij...) in taki niti teoretično ne morejo biti toliko obremenjeni. Zato vsaj v večini primerov potrebe po menjavi ni.

Uporaba kemičnega varovala (npr. Loctite) je odvisna od aplikacije – ne uporablja se ga ravno v vseh primerih. Z momentnim ključem (predvidevam, da si pod »kilo« imel v mislih tega) je tako ali tako načeloma potrebno privijati večino pomembnejših vijakov, pa naj gre za katerikoli sklop vozila; zavore tu niso izjema.

Na buče se pa res popolnoma nič ne spoznam, zato zadnjega stavka ne bom komentiral :rolleyes:

Če povzamem: iz tvojega odgovora še vedno nisem izluščil nobenega tehtnega razloga, po katerem sem spraševal. Zato se nadaljnji debati o tem tule že v naprej odpovedujem, ker je že tole bilo off topic. Lahko kvečjemu kdaj ob kakem :beer. Čeprav, če si tudi v RL ob vsakem nestrinjanju s sogovornikom tako naspidiran kot tule na forumu, nisem popolnoma prepričan, če si tega res želim...

Pa brez zamere. :beer2:

LP, Skiny

[Barracuda]

Dobro, če sem te že sprovociral, sem ti dolžan tudi odgovor.

Kot prvo v info: nisem noben strokovnjak za zavore ali poklicni mehanik. Imam pa vseeno toliko znanja, izkušenj in orodja, da si upam tudi zavore (vsaj na svojih vozilih) servisirati doma, pa čeprav je od tega lahko odvisna tudi varnost mene ali drugih. In sem v praksi že tudi razdrl kar nekaj čeljusti. V odgovor na tvoje trditve pa:

Razstavljenih sem imel že več takih čeljusti proizvajalca ATE (tipična vgradnja v vozila VAG z diski zadaj), zato se ne morem strinjati s tabo. Za razstavljanje in sestavljanje ni potrebe po specialnem orodju. Pri starejšem tipu se za razstavljanje uporabi imbus ključ, pri novejših z dvema zarezama si primerno orodje lahko izdelaš v dveh minutah. Za sestavljanje sta dovolj le dva prsta, če je vse temeljito očiščeno in namazano. Za nastavitev pletenice ročne zavore je potrebno v tem primeru upoštevati navodila proizvajalca, nato pa se ročna zavora, ker gre za samonastavljiv spiralni mehanizem, med vožnjo ob uporabi nožne zavore dokončno nastavi sama.

Vsako tesnilo mora biti nepoškodovano, zavore niso nobena izjema. Drugega dela trditve raje niti ne komentiram – da so »odvečni rezervni deli, ki ostanejo po sestavljanju« v redu, lahko smatraš samo, dokler svoj motor sestavljaš iz lego kock ...

No, vsaj tu se lahko strinjam. Če bat ni nagrižen ali drugače mehansko poškodovan, za brušenje ni nobene potrebe (dovolj je čiščenje), v nasprotnem primeru pride v poštev le zamenjava.

Lahko, da je za kakšno izvedbo čeljusti to res, a take čeljusti osebno še nisem imel v rokah. Pri klasičnih zavornih čeljustih uporaba takšnega orodja niti ni mogoča, saj bi orodje po uporabi ostalo v izvrtini čeljusti (pod batkom). Zato pa imajo batki na notranjem delu radij ali konično posnetje, da se tesnilo ne poškoduje.

Uporaba novih vijakov za vsako sestavljanje je navadno predpisana (in potrebna) v primerih, ko gre za t.i. »raztezne vijake« (tipičen primer uporabe: motorna glava, ojnice.. .) . To so vijaki, ki so obremenjeni blizu meje plastičnosti oz. blizu meje trdnosti. Pri vijakih za sestavljanje čeljusti gre navadno za jeklene vijake privite v čeljust iz bistveno mehkejšega materiala (aluminij.. .) in taki niti teoretično ne morejo biti toliko obremenjeni. Zato vsaj v večini primerov potrebe po menjavi ni.

Uporaba kemičnega varovala (npr. Loctite) je odvisna od aplikacije – ne uporablja se ga ravno v vseh primerih. Z momentnim ključem (predvidevam, da si pod »kilo« imel v mislih tega) je tako ali tako načeloma potrebno privijati večino pomembnejših vijakov, pa naj gre za katerikoli sklop vozila; zavore tu niso izjema.

Na buče se pa res popolnoma nič ne spoznam, zato zadnjega stavka ne bom komentiral :rolleyes:

Če povzamem: iz tvojega odgovora še vedno nisem izluščil nobenega tehtnega razloga, po katerem sem spraševal. Zato se nadaljnji debati o tem tule že v naprej odpovedujem, ker je že tole bilo off topic. Lahko kvečjemu kdaj ob kakem :beer. Čeprav, če si tudi v RL ob vsakem nestrinjanju s sogovornikom tako naspidiran kot tule na forumu, nisem popolnoma prepričan, če si tega res želim...

Pa brez zamere. :beer2:

LP, Skiny

Tudi sam sem neke vrste samouk mehanika in v klikor kdo dvomi v te besede, jaz jih jahko potrdim in pohvalim trud ki si ga investiral v pisanje.

lp

[Jure]

Tudi jaz sem samouk in se s tem ukvarjam predvsem zaradi lastnega veselja :)

Drugače pa sem mnenja, da je pri šraufariji in teh zadevah bistvena praksa, ter seveda tudi dober mentor z bogatimi izkušnjami. Mentor je včasih moral nujno bit pač nek majster pri kateremu si se učil, dandanes pa je ob vsej tej moderni tehnologiji lahko neke vrste "mentor" tudi splet, ter razni forumi, kjer se da pridobit veliko znanja in informacij od ljudi, ki se s tem že dlje časa ukvarjajo, mogoče celo poklicno, skratka so izkušeni, da se najt vse sorte strokovne literature, ipd..

Torej jaz osebno ne vidim ničesar spornega v tem, če se tisti, ki nas to veseli spravimo sami kaj šraufat in popravljat. Predvsem pa mi je zgrešen argument, češ kaj se spravljamo šraufat, če nimamo šole. Kar se tiče osnovne izobrazbe nekega avtomehanika, torej triletna poklicna šola, je tole šele prva kaplja v morje in zaradi tega nekdo še ni dejansko mehanik. Jaz sem naredil gimnazijo, kolega je hodil pa za avtomehanika, jaz sem skozi kaj šraufal, ker me je to veselilo, on pa je pač delal to šolo, ker so doma rekli, da mora vsaj eno tri letno šolo naredit. Po končani srednji šoli sem bil jaz gimnazijski maturant (torej nula), on je imel pa naziv avtomehanika. Pa si upam stavit, da sem imel jaz kot gimnazijski maturant o vsem skupaj bistveno več pojma in predvsem več prakse, ker me je to zanimalo in sem temu posvečal veliko prostega časa, kakor on, ki je po liniji najmanjšega odpora pač zdelal s tisto dvojko, samo da je bilo, ni pa skoraj znal ključa v roki držat.

Torej kaj je bistvo tega. Najpomembnejše je znanje in seveda izkušnje! Šele ko se po šoli zaposliš in začneš konkretno opravljat to dejavnost, šele takrat se začneš zares učit. In potem pridejo tu še razna izobraževanja, izpopolnjevanja, mojstrski izpiti, ipd, in to je to, kar mojstra naredi mojstra. S takimi osebami se pa pač razni domači hobi mehaniki nikoli ne bomo mogli primerjati, ker smo enostavno premalo v temu in ne bomo imeli nikoli toliko znanja in izkušenj kot npr. Brumer, ki se s tem poklicno ukvarja celo življenje. To je samoumevno, ampak to pa še ne pomeni, da se moramo šraufarije na daleč ognit. Vsak je bil enkrat na začetku in vsak se lahko nauči in napreduje. Pogoj za to pa 100% ni šola, ki je bolj kot ne formalnost, ampak želja po tem delu, želja po učenju, po izpopolnjevanju znanja in tako dalje in do tega imamo pravico vsi.

Jaz imam npr. enega kolega, okoli 55 let, s šraufarijo in ličarijo se bavi pa že od 18 leta dalje. Dolga leta je imel tudi uradno mehanično in avtokleparsko delavnico, potem so ga pa žal izdali živci. Nima nobene šole, ni izučen, ampak je pa v tem poslu s srcem in v naših krajih velja za enega najboljših in najbolj natančnih mojstrov, pa je začel s tem nešolan, iz lastnega veselja, kot samouk.

[Barracuda]

Tudi jaz sem samouk in se s tem ukvarjam predvsem zaradi lastnega veselja :)

Drugače pa sem mnenja, da je pri šraufariji in teh zadevah bistvena praksa, ter seveda tudi dober mentor z bogatimi izkušnjami. Mentor je včasih moral nujno bit pač nek majster pri kateremu si se učil, dandanes pa je ob vsej tej moderni tehnologiji lahko neke vrste "mentor" tudi splet, ter razni forumi, kjer se da pridobit veliko znanja in informacij od ljudi, ki se s tem že dlje časa ukvarjajo, mogoče celo poklicno, skratka so izkušeni, da se najt vse sorte strokovne literature, ipd..

Torej jaz osebno ne vidim ničesar spornega v tem, če se tisti, ki nas to veseli spravimo sami kaj šraufat in popravljat. Predvsem pa mi je zgrešen argument, češ kaj se spravljamo šraufat, če nimamo šole. Kar se tiče osnovne izobrazbe nekega avtomehanika, torej triletna poklicna šola, je tole šele prva kaplja v morje in zaradi tega nekdo še ni dejansko mehanik. Jaz sem naredil gimnazijo, kolega je hodil pa za avtomehanika, jaz sem skozi kaj šraufal, ker me je to veselilo, on pa je pač delal to šolo, ker so doma rekli, da mora vsaj eno tri letno šolo naredit. Po končani srednji šoli sem bil jaz gimnazijski maturant (torej nula), on je imel pa naziv avtomehanika. Pa si upam stavit, da sem imel jaz kot gimnazijski maturant o vsem skupaj bistveno več pojma in predvsem več prakse, ker me je to zanimalo in sem temu posvečal veliko prostega časa, kakor on, ki je po liniji najmanjšega odpora pač zdelal s tisto dvojko, samo da je bilo, ni pa skoraj znal ključa v roki držat.

Torej kaj je bistvo tega. Najpomembnejše je znanje in seveda izkušnje! Šele ko se po šoli zaposliš in začneš konkretno opravljat to dejavnost, šele takrat se začneš zares učit. In potem pridejo tu še razna izobraževanja, izpopolnjevanja, mojstrski izpiti, ipd, in to je to, kar mojstra naredi mojstra. S takimi osebami se pa pač razni domači hobi mehaniki nikoli ne bomo mogli primerjati, ker smo enostavno premalo v temu in ne bomo imeli nikoli toliko znanja in izkušenj kot npr. Brumer, ki se s tem poklicno ukvarja celo življenje. To je samoumevno, ampak to pa še ne pomeni, da se moramo šraufarije na daleč ognit. Vsak je bil enkrat na začetku in vsak se lahko nauči in napreduje. Pogoj za to pa 100% ni šola, ki je bolj kot ne formalnost, ampak želja po tem delu, želja po učenju, po izpopolnjevanju znanja in tako dalje in do tega imamo pravico vsi.

Jaz imam npr. enega kolega, okoli 55 let, s šraufarijo in ličarijo se bavi pa že od 18 leta dalje. Dolga leta je imel tudi uradno mehanično in avtokleparsko delavnico, potem so ga pa žal izdali živci. Nima nobene šole, ni izučen, ampak je pa v tem poslu s srcem in v naših krajih velja za enega najboljših in najbolj natančnih mojstrov, pa je začel s tem nešolan, iz lastnega veselja, kot samouk.

Jaz popravljam avte izučenim avtomehanikom ker sami nimjo pojma.

Pa pridejo do mene da jim zamenjam npr sklopko na avtu, pa jih niti ne zanima da bi bli zraven al pa kaj, sam pokliči ko bo ferik pa je za njih končano.

[Jure]

Tudi jaz sem že šraufal motor izučenemu avtomehaniku.. Šola pač ni vse, če se s tem ne ukvarjaš, imaš 100x lahko šolo, pa si ne boš znal z njo veliko pomagat, ko pride do problema..