Mi2 po Turčiji

[MiNa]

Petek 8.7.

Pot do Trabzona ne bo dolga le okoli 200km. Vremenska napoved pa kisla, mogoče celo nekaj dežja. Sva se že kar malo razvadila od modrega neba in suhih cest.

Do ČM obale ni več veliko. Namesto skozi tunel,

se podava preko prelaza Cankurtaran, le 690mnm.

Že iz vrha se vidi, da prihajava v "Čajerodno" področje.

Vsaka meja

je poraščena z grmi čaja.

vse v plantažah čajnih grmov.

Dokler so na plantaži in sveži, listi nimajo niti neke posebne arome...

Glavni promet poteka skozi tunel, tako da je cesta skoraj prazna...

Dokler ne prideva na glavno povezavo proti Gruziji. Kolone tovornjakov v obeh smereh. Razlog, bajram vse zaprto.

No potem se le zbistri, cesta. Pogled v nebo pa napoveduje dež...

Na koncu pa nič od dežja .

Kozarček za čaj...

Francoz na RE Himalayan-u in Mitaskah se vrača iz Gruzije proti domu.

Dežela čaja in jabolk.

Pogled iz balkona najinega hotela.

Sva v deželi lešnikov...

Jp, pogledat sva šla kako kaj posluje Otel MiNa

 

 

[MiNa]

Sobota 9.7.

Najino potepanje se počasi preveša v zadnjo tretijino. Zaenkrat sva še v vseh pogledih zmagovalca. Vreme služi, motorja delujeta, gume bodo zdržale...

Ob Črnrm morju se sicer skozi nekaj kuha in tudi znanci, ki brzijo v ali iz Gruzije pišejo o dežju, ki jih dnevno pere.

Na srečo je najin dnevni cilj spet v tistem bolj suhem in zaenkrat tudi vročem centralnem delu TR. Kemaliye.

Zjutraj malo bolj zgodaj na pot...

Tule se oskrbiva za zajtrk, ki bo nekje ob poti...

Najdeva primeren prostor kar visoko in stran od morja.

Med pripravo, da pojeva nakupljeno naju "preseneti" starejši možakar na skuterju Yamaha. Povedal je, da gre za en teden malo po "okolici".

Cesta proti vrhu prelaza bo kmalu dobila vzporedno AC...

Plug, nekje je še sneg...

Očitno sva dežju dokončno ušla...

Vseskozi naju spremlja modro nebo in

pregret asfalt. Lepe serpentine pred nama...

Spet na 2020mnm.

Na drugi strani prelaza pa čajnica in najin znanec s skuterjem.

Seveda se odzoveva povabilu in prisedeva...

Ja kult osebnosti gradi tale njihov "prezident". Levo on, desno pa en lokalc.

Na naslednjem visokem prelazu pa ena prava turška iz domačega lončka.

2120mnm prav paše en Barcaffe...

Nekaj zelenja v ozkih dolinicah...

Bom še malo v papir pogledal, skoraj na polovici današnje poti sva...

Najbolj vroč del dneva, še dobro, da se premikava...

Ponovi se pokrajina in barve iz vzhoda...

Kolikokrat sva se dvignila na skoraj 2km sploh ne štejeva več...

Tale pa trga gume. Samo ovinkov, da bi polagal pa ni...

Perfect...

Tule prvič prečkava Evfrat.

Potem pa nekaj časa slediva toku...

Dokler, čez nov prelaz, končno ne prideva do "Temnega Kanjona"

Seveda, v en del, sva zagrizla tudi Mi2.

Ozek usek v skalo kanjona...

Cesta na polički med previsom in reko Evfrat

Potem pa tunel z značilnimi okni...

Prometa ravno ni...

Sva bolj kot ne sama...

Še ena za spomin...

Prašinarka...

Kemaliye....

Kemaliyeliler tasyolu

Glavna ulica skozi mestece Kemaliye...

...

Najin hotel malo iz samega mesta ...

Hude gužve ravno ni bilo, za nekatere preveč iz centra.

[MiNa]

Nedelja 10.7.

Gospodov dan... No, midva si za cilj postaviva mesto Aksaraj. Koliko bo mogoče bova vozila po "navadnih" cestah, čeprav je razdalja do cilja malo manj kot 600km. Cel dan bova vozila bolj kot ne proti zahodu, popoldan bova imela sonce v oči.

Nedeljski zajtrk bolj kot nedeljsko kosilo. Znajo razvajat tile Turki s svojimi zajtrki...

Vse pripravljeno za start...

Zadnji pogled nazaj na Kemaliye in kanjon v ozadju.

Cesta prazna, na kar nekaj kilometrih sva srečala le 2, 3 avte...

Okolica pa, ja nisva hitela, ker bi bilo škoda gledat samo na cesto.

Na eni od senčnih lokacij z vodnjakom in svežo hladno vodo, srečava ruskega motorista, ki vozi v obratni smeri...

Po vzponu proti prelazu, tik pred vrhom še zadnjič vrževa pogled na reko Evfrat. Tu se že pozna, da je nekje daleč naprej nizvodno napravljen jez.

Le 1230mnm. Se pozna, je vse zeleno, le trava je popaljena od sonca.

Le trije pasovi...

Srečava redke "ptice"...

Uživava v praznih cestah in

razgledih, ki se nama ponujajo.

Poznano?

Ja, od tu naj bi izvirala pasma pastirskih psov Kangal.

Tam nekje daaaleč je...

V bližini je TE od tam pa daljnovodi v vse strani...

Še eden somišljenik...

Celo okoli 20 kilometrov makadama sva našla med polji...

nisva bila edina. Motoristi iz Italije so vozili v nasprotni smeri.

Ko ga ne rabiš več...

Toplo hladno

Rabi kdo stanovanje???

Kaj praviš?

GPS od @SuNa se je odločil,da je prestar za tako pot in odpovedal sodelovanje. Čez čas je ugasnil za vedno...

Pogost pogled v okolici mesta Kayseri.

Za pešce je poskrbljeno...

Tako parkirana naju čakata do jutra.

 

[MiNa]

Ponedeljek 11.7.

Hiter pogled na karto pokaže kar nekaj znamenitosti, ki jih je "nujno videti" v tem delu TR. Ok, pa pojdiva pogledat znamenito dolino - kanjon Ihlara.

Do kanjona imava slabih 40km, se pravi dobrih 40minut vožnje...

jutranji start...

Table lepo označujejo vse znamenitosti...

Skoraj prispela.

Parkirišče pred vstopom v dolino (kanjon). 14 km pešpoti...

Bova midva tole bolj od daleč in iz motorja pogledala. Za ogled bi potrebovala najmanj en dan.

Zmaji še živijo, le slabo jih hranijo

Pohlevno čakata na soncu...

Edina prava vegetacija ob potoku na dnu doline...

Takole iz roba bo kar dosti...

Zapeljeva se še do same rečice na dnu kanjona...

Skomercializirano do amena.

Naprej proti najinem drugem dnevnem cilju...

Vmes pogledava še Selime Chatedral.

Ob pijuckanju kavice opazujeva "prometnika" pri sosednji mizi, ki na tablici nadzira promet. Dobrih 100m stran ima parkiran kombi z montiranim radarjem na strehi. Ni kaj, dobro so opremljeni...

Zanimive naravne skulpture.

So pa potem ljudje navrtali luknje za bivanje...

Nekaj tega se da še videt...

Vendar zob časa počasi razjeda mehak peščenec.

Tako sedaj pa zares proti naslednjem cilju...

V daljavi se že vidi tanka črta soli...

Slano jezero TUZ GOLLU.

Prispela.

Tam pa "mravljišče". Oho, nekateri oblečeni še bolj kot mi2...

Do slane površine cela procesija...

Pa dajva tudi mi2 malo škornje nasolit...

Sol je precej umazana zaradi številnih obiskovalcev.

...

Greva mi2 protu Sereflikochisar, kjer sva rezervirala hotel...

Na poti pa našla tudi zelo pomembno trgovino kjer prodajajo tudi ...

Popravljeno Avgust 2, 2022. Popravil MiNa

[BojabR]

Pozdravljeni, kako je kaj z menjavo denarja, se da plačevati z karticami in kako je z rezervacijami za spanje.

[ftp]

pred 45 minutami, BojabR pravi:

Pozdravljeni, kako je kaj z menjavo denarja, se da plačevati z karticami in kako je z rezervacijami za spanje.

Menjava ni problem, v vseh bankah in menjalnicah in vse se da plačevati s karticami.

Glede spanja pa Booking (sicer ne dela na področju Turčije, se pa da če imaš VPN), otels.com (zna bit cenejši in je več ponudbe kot booking) ali na vrata, sploh v manj turističnih krajih.

[BojabR]

Hvala za info. Kakšna pa je cena bencina?

[ftp]

Mesec nazaj cca. 1,5 -1,6 €

[MiNa]

pred 3 urami, BojabR pravi:

menjavo denarja,

Menjave v menjalnicah in bankah nisva prakticira. Najbolje menjajo zlatarji, praktično po uradnem kurzu. Sva pa menjala vsega skupaj samo 150€. Vse ostalo je šlo povsod na kartice. Trgovine,bencinske, vsopnine...

Naprimer pivo lahko kupiš le v trgovinah kot na predzadnji sliki. Cena za 1/2l Efes je po celi turčiji bila 28TL.

 Poleg Bookinga in Otels sva midva uporabljala tudi Expedia. Ponavadi isto namestitev preverila na vseh treh. Vzela tam kjer je bilo ceneje.

Popravljeno Avgust 2, 2022. Popravil MiNa

[ftp]

pred eno uro, MiNa pravi:

Menjave v menjalnicah in bankah nisva prakticira. Najbolje menjajo zlatarji, praktično po uradnem kurzu.

Mi smo najbolje menjali v bankah, kjer je uradni tečaj, v menjalnicah pa enako, v nekaterih samo neznatno slabše.

Na črno se ne splača menjavat, zlatarjev nismo preverjali.

[MiNa]

Torek 12.7.

Zapustiva mesto Sereflikochisar in se podava proti zahodu.

Zadnji pogled na najin hotel..

Ovce na požetih njivh. Tokrat opaziva celo pastirja na konju.

Nekaj zelenja ob cesti, drugače pa vse rjavo, pridelki že pospravljeni...

občasno preverim, če mi še sledi...

Sončnice...

Olja ne bo primanjkovalo.

Šestpasovnica. AC Ankara Izmir.

Tudi tukaj je precej šotorskih naselbin.

Značilne omejitve za Turčijo...

Gašenje bencinske žeje...

Mesto Kutahya

Značilno po porcelanu.

Tukaj srečava in se podruživa z Ercanom in njegovo ženo.

Sta iz Izmirja. Dopust izkoristita za potovanje z motorjem. Nekam znano...

Takole bosta počakala do jutri...

[MiNa]

Sreda 13.7.

Zadnji dan najinega potepanja po azijskem delu Turčije...

Start izpred hotela. Motorja naju pričakata nedotaknjena...

Ponovno opaziva zanimiv semafor. Enake barve kot je luč na semaforju, je tudi kompletna nosilna konstrukcija.

Tule se je površina že malo "ulegla". Gramoz se je lepo sprijel s podlago.

Sončna elektrarna, pogost "pojav" v teh koncih...

Na takih "križiščih" možje postave radi postavijo zasedo. Še posebej, če je v bližini kaj sence. (slika iz moje prejšnje objave).

Gašenje žeje, a tokrat ne bencinske...

Polje zraven črpalke, prav vabi za kakšno sliko prav od blizu...

Z liskami si deliva cesto...

"Zlatibor". Kar nekaj časa sva vozila po borovih gozdovih...

Pranje škornjev. Pri slikanju sončnic je lepo "zagazila" v sveže zalito njivo.

Vasica na najini poti proti Marmornem morju. Na tleh očitni znaki kdo cesto največ uporablja.

Morje na desni...

Še malo pa zaključiva najin krog.

Samo naju še čaka...

Karte imam, za naju in oba motorja 90TL.

Adijo Azija...

Nov most čez ožino Dardanele.

Dober dan Evropa.

Malo potepanja po Galipolli-ju

Mestni vrvež...

Ne skrivajo več tako sramežljivo kot v "Aziji"

[MiNa]

Četrtek 14.7.

Po zajtrku se odpraviva naprej proti zahodu. Od Gallipolija voziva po pokrajini, kjer so nepregledne njive sončnic.

Še zadnjič v turčiji se povzpneva na vrtoglavih 350 mnm...

Po njihovi široki in prazni AC proti...

Kar kmalu ugledava prvo tablo za Yunanistan, tja sva tudi namenjena.

Tako, meja. No sedaj bova videla kolikokrat so naju uspeli ujet na radar.

Malo sva se pogužvala mimo kolone in po dobrih 20 minutah opravila mejno kontrolo BP. Tako sedaj pa proti najinemu cilju Kavala.

Preden se prijaviva v hotel, hlajenje. Lepo uradno za mizo v malem bifejčku. Začneva pri prvi črki (Alfa)...

Ptem dobrih 100 m do hotela,

kjer parkirava zraven (ibermašine), nato pa...

malo morskega uživanja...

Prav pasalo je...

[MiNa]

Petek 15.7.

Počasi se najina pot za letos končuje. Najin dnevni cilj je Pirot v Srbiji. Dobrih 400km bova prevozila...

Na srečo motorji v senci, tako da nisva preznojena že ob startu.

Ceste nekaj ožje a še veno z malo prometa...

Naenkrat pa Drama. Midva greva na srečo v drugo smer...

Preden se greva gužvat na mejo še kavica.

Midva sva se že "prebila" v Bolgarijo, je bilo kar nekaj kolone...

V nasprotni smeri proti Grčiji pa okoli 5 kilometerska kolona.

Dobrih 14 kilometrov cesta pelje po kanjonu ob reki Struma. Na celem odseku je prepovedano prehitevat in omejitev 50 na uro.

Sreča, da v najini smeri ni bilo nekega prometa...

Sofijo pasirava na obrobju...

Zadnji odsek AC proti Srbiji je nov. Od mesta Dragoman do meje pa eno samo gradbišče...

Z mejo opraviva na hitro manj kot 15 minut nato pa namesto AC po stari cesti do Pirota...

Končno senca...

Po nastanitvi po priporočilu domačina v "Ladno vodo" in zares je bilo "njami".

Pred spanjem še sprehod po okolici...

do termalnega izvira.

Jutri pa???

[MiNa]

Sobota 16.7.

GPS kaže do doma 800km. Glede na to, da je večino AC, bova doma v dobrih 9 urah...

Še zadnjič na poti pakiranje in priprava na odhod.

Popoldan se nama je pridružil še en motorist.

Zapuščina nekih drugih časov...

Beograd...

oho, sva že blizu a še vedno tako daleč...

Meja SRB-HR malo po levi še več pa po desni...

Prebijeva se na začetek, opraviva kontrolo in že sva v HR...

V SLO vsopiva v Rigoncah, tam sva bila pa edina na mejnem prehodu.

Nasmeh pove vse... Hitra osvežitev, nato pa zadnjih 8km do Celja.

Na cesti pa... luknje razpoke....

Res se pozna suša, Savinja je zelo nizka...

Okrog ovinka pa CELJE.

[MitcH']

SEREŠ ??

[ftp]

Res dilema pri takšni izbiri

[maus]

pred 2 urami, ftp pravi:

Res dilema pri takšni izbiri

al sereš al maš dramo  

@MiNa

čudovito .. z veseljem sem prebral celo pot 

 

[Whiskey]

@MiNa super pot in potopis. Užitek je bilo prebrati in si ogledati slike.

[AK84]

Lep potopis in lepa tura. Vedno je užitek brat tvoje / vajine potopise! 

 

Imam pa eno vprašanje. Kam sta nalimala nalepko za turško cestnino HGS? Ali je ok, če jo imaš v tank torbi, ali jo je potrebno limat na vizir?

 

Hvala.

Popravljeno Avgust 5, 2022. Popravil AK84

[Kmet2]

Top👍

[MiNa]

pred 1 uro, AK84 pravi:

Kam sta nalimala nalepko za turško cestnino HGS?

Pozdravljen. Najino pot sva že od začetka plamirala na tak način, da sva se izognila cestam, kjer se plačuje cestnina. Google ima označene te ceste z rdečo oznako Na primer ena od takih - D21 Ankara - Gaziantep - Şanlıurfa.

Letošnji azijski del poti.

Na prejšnjem potovanju 2018 sva imela nalepljeno na vetrobranu. Delovalo je BP vendar je bil problem, da je kredita zmanjkalo prehitro . Leplenje ni problem, ker se po končani uporabi odstrani brez problema. Kolikor vem, pa je v tanktorbi problem, ker sistem nalepke ne zazna.

 

Popravljeno Avgust 5, 2022. Popravil MiNa

[Fazer03]

Lep potopis. Bravo za oba. 

[Joker]

Duo ledraste hlače, ZAKON STA!

Ali bi bil pripravljen deliti .gpx vajine poti, da si tole ruto malo bolj detajlno pogledam?

[raza]

Obema kapo dol! Bravo!