Manu Objavljeno November 28, 2003 Deli Objavljeno November 28, 2003 Mustang, lepo je bilo prebrati o Tebi in Njej. :K Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
bmw Objavljeno November 28, 2003 Deli Objavljeno November 28, 2003 that was deep....I mean DEEEEPPPP.....za pivo pa ...COUNT ME IN... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Mustang Objavljeno November 28, 2003 Deli Objavljeno November 28, 2003 Stari, greva na Pir. Aj min...PIR. Nikoli se ne odrečem pivu - sploh pa ne v dobri družbi :beer2:. Z veseljem, Anubis, samo povej kje & kdaj. BTW: lepo te je bilo videti v petek, po dolgem času Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
klimbra Objavljeno November 29, 2003 Deli Objavljeno November 29, 2003 Mustang.........................čim dlje ostani tam "zgoraj" "visoko" "čim više"!!!! :yea2: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Ico Objavljeno December 1, 2003 Deli Objavljeno December 1, 2003 Lepo, lepo, ti privoščimo !!!! Tisto za PIR se tudi jaz pridružim, če lahko ! Le nekaj, : Zavedel sem se, da potrebujem drugačno ljubezen kot mi jo nudita dva cilindra, osamljena cesta in surov veter v obraz... You need that! Everything else comes as a bonus! Never abandon, your true……… !!!!! Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Nata Objavljeno December 2, 2003 Deli Objavljeno December 2, 2003 (popravljeno) ... verjamem, da bo srečal tudi mene in bo v usodnem trenutku nezbranosti, najbolj dovršen in kristalno jasen ... cepetajoč v najbolj enostavni igri bom zapustila bližino vseh ... ostala bo samo ena ostal bo samo en dvojine ne bom poznala, ampak jo spoznala ... in jo nekomu drugemu podarila ... nadaljevanja ni Popravljeno December 2, 2003. Popravil Nata Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Pravokotar Objavljeno December 2, 2003 Avtor Deli Objavljeno December 2, 2003 Na kolenih droben, siv zvežčič z rdečim naslovom EROTIQUES. Rimbaud. Verlaine. Darilo nekoga, ki zanj ni hotel vzeti drobiža, nabrskanega po žepih. Je bil stari, brezzobi bukinist, odet v svaljkaste kosme meglenega jutra na obrežju neke druge reke? Prav, naj bo danes on. Jutri se bom morda spomnil... Črke se sprijemajo v besede, ki jim ne poznam pomena. In vendar, brati ta drobni zvežčič s slovarjem v roki bi bilo prostaško. Prsti drsijo preko davno zamrznjenih podob zapeljivih bokov, bujnih prsi, čutno razprtih ustnic. Drsijo po topli, lahno oznojeni koži, zaznamovani z globokimi odtisi steznika in podvezic. Zapletejo se v neubogljive kodre, v zamolklo črn žametast trak tik ob vratu, kjer v vidnem vzburjenju utripa modrikasta žila. Poljub v vdolbinico na usločenih ledjih izzove drhtenje. Topla, vlažna mehkoba mi sune nasproti v enem samem neučakanem, pogoltnem gibu. V polmraku sveč se skrivnostno lesketajo njene oči. V njih vsa vprašanja. In vsi odgovori. In vsa šepetanja, ki jih ne bo nikoli slišal nihče drug, ker so samo najina. Drobni notturno, čipkasto prepleten skozi usodni trenutek nezbranosti... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Manu Objavljeno December 3, 2003 Deli Objavljeno December 3, 2003 Leto dni. Kratka doba, pa vendar ima svojo težo, svojo moč in nemoč. Tisto moč, ki mi pomaga živeti in tisto nemoč, ki je nisem mogla spoznati. Zaradi usodnega trenutka nezbranosti? Ne. Morda. Ja. Ne vem. Življenja ni mogoče deliti na leta. Na leta prej, na leta zdaj, na leta potem... Življenja ni mogoče deliti. Je ali pa ga ni. Ja. Človeku so blizu samo stvari, ki jih pozna, česar ne pozna, je tuje, oddaljeno, nedosegljivo. Včasih tistega, kar ne pozna tudi ni pripravljen sprejeti, ne želi si spoznati. Pravzaprav je to samo okvir. Okvir za zgodbo. Samo nespametni popotniki računajo na oaze. Toda, ko kljub svoji nespameti tu in tam naletiš nanje in se odžejaš, je olajšanje še večje. Ja, je pot tveganja, raziskovanja puščave računajoč na oazo; včasih je samo fatamorgana... Ko že misliš, da boš omagal, se ti vseeno prikaže. Sprva kot privid, potem kot resničnost. Ko najdeš nekoga, za katerega se ti zdi, da bi te lahko slišal, pomisliš, da morda le nisi tako zelo nespameten popotnik. Da mogoče pot le ni bila zaman. Čeprav te preklete noge tako zelo bolijo od vročega peska in čeprav imaš razpokan obraz od ostrega, suhega vetra... Potruditi se moraš. Zase. Za druge naj ti ne bo več mar. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
kekec III Objavljeno December 3, 2003 Deli Objavljeno December 3, 2003 Na kolenih droben, siv zvežčič z rdečim naslovom EROTIQUES. Rimbaud. Verlaine. Darilo nekoga, ki zanj ni hotel vzeti drobiža, nabrskanega po žepih. Je bil stari, brezzobi bukinist, odet v svaljkaste kosme meglenega jutra na obrežju neke druge reke? Prav, naj bo danes on. Jutri se bom morda spomnil... Črke se sprijemajo v besede, ki jim ne poznam pomena. In vendar, brati ta drobni zvežčič s slovarjem v roki bi bilo prostaško. Prsti drsijo preko davno zamrznjenih podob zapeljivih bokov, bujnih prsi, čutno razprtih ustnic. Drsijo po topli, lahno oznojeni koži, zaznamovani z globokimi odtisi steznika in podvezic. Zapletejo se v neubogljive kodre, v zamolklo črn žametast trak tik ob vratu, kjer v vidnem vzburjenju utripa modrikasta žila. Poljub v vdolbinico na usločenih ledjih izzove drhtenje. Topla, vlažna mehkoba mi sune nasproti v enem samem neučakanem, pogoltnem gibu. V polmraku sveč se skrivnostno lesketajo njene oči. V njih vsa vprašanja. In vsi odgovori. In vsa šepetanja, ki jih ne bo nikoli slišal nihče drug, ker so samo najina. Drobni notturno, čipkasto prepleten skozi usodni trenutek nezbranosti... ...manjka samo še Freudov podpis.... B) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Pravokotar Objavljeno December 3, 2003 Avtor Deli Objavljeno December 3, 2003 ...manjka samo še Freudov podpis.... B) Samo za Kekyja: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Thundercat Objavljeno December 3, 2003 Deli Objavljeno December 3, 2003 Na kolenih droben, siv zvežčič z rdečim naslovom EROTIQUES. Rimbaud. Verlaine. Darilo nekoga, ki zanj ni hotel vzeti drobiža, nabrskanega po žepih. Je bil stari, brezzobi bukinist, odet v svaljkaste kosme meglenega jutra na obrežju neke druge reke? Prav, naj bo danes on. Jutri se bom morda spomnil... Črke se sprijemajo v besede, ki jim ne poznam pomena. In vendar, brati ta drobni zvežčič s slovarjem v roki bi bilo prostaško. Prsti drsijo preko davno zamrznjenih podob zapeljivih bokov, bujnih prsi, čutno razprtih ustnic. Drsijo po topli, lahno oznojeni koži, zaznamovani z globokimi odtisi steznika in podvezic. Zapletejo se v neubogljive kodre, v zamolklo črn žametast trak tik ob vratu, kjer v vidnem vzburjenju utripa modrikasta žila. Poljub v vdolbinico na usločenih ledjih izzove drhtenje. Topla, vlažna mehkoba mi sune nasproti v enem samem neučakanem, pogoltnem gibu. V polmraku sveč se skrivnostno lesketajo njene oči. V njih vsa vprašanja. In vsi odgovori. In vsa šepetanja, ki jih ne bo nikoli slišal nihče drug, ker so samo najina. Drobni notturno, čipkasto prepleten skozi usodni trenutek nezbranosti... :notworthy: brez besed :notworthy: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Pravokotar Objavljeno December 3, 2003 Avtor Deli Objavljeno December 3, 2003 ... brez besed ... Zanimivo, prav isto je že pred leti trdila Berta Ambrož... :huh: ;) :D :D Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
dare Objavljeno December 3, 2003 Deli Objavljeno December 3, 2003 Medtem ko tvoja mehka, vlažna roka polzi niže in niže v temo, se ti na obrazu pričnejo risati poteze pričakovanja, že tako dobro znanega trenutka, ko boš z občutljivimi konicami negovanih prstov, zopet zatipala že tako dobro znano točko. Kajti prej te je vedno nekaj zmotilo. Ali veter, ki se je ujel v zaveso, bližajoče se brnenje motorja raznašalca časopisov ali pa nenavaden zvok iz kuhinje. Sedaj pa si končno vzela trenutek za početje, ki se ti je izmikalo že celo dopoldne. Ko prsti, tresoči od pričakovanja končno zatipajo že tako dobro znano točko, hitreje zadihaš in iz prsi se ti izvije vzdih, ki si ga tako dolgo že zadrževala v sebi. Se malo..., še trenutek ali dva. Ko se umiriš in tvoje dihanje zopet ujame normalen ritem, vstaneš, z še vedno tresočo roko greš preko zardelih lic in si popraviš koder las, ki ti je medtem zlezel na obraz, si urediš obleko, se zaveš okolice okrog sebe ter se počasi odpraviš nazaj v svoj vsakdanjik. Ko bi le ti otroci ne metali svojih igrač za kavč, te prešine ko se trudoma spraviš nazaj na noge. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Manu Objavljeno December 4, 2003 Deli Objavljeno December 4, 2003 Ko bi le ti otroci ne metali svojih igrač za kavč, te prešine ko se trudoma spraviš nazaj na noge. A si mogu temo frderbat :angry: :fight2: ;) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
kekec III Objavljeno December 4, 2003 Deli Objavljeno December 4, 2003 Zanimivo, prav isto je že pred leti trdila Berta Ambrož... :huh: ;) :D :D ..in Snoopy ter njegov prijatelj Wodstock..... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Pravokotar Objavljeno December 4, 2003 Avtor Deli Objavljeno December 4, 2003 ..in Snoopy ter njegov prijatelj Wodstock..... Medtem ko je Valeria Rossi potuhtala eno drugo reč: Dammi tre parole, sole, cuore, amore Dammi un bacio che non fa parlare... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
kekec III Objavljeno December 4, 2003 Deli Objavljeno December 4, 2003 Medtem ko je Valeria Rossi potuhtala eno drugo reč: Rocco Granata pa: LJUBEZEN: beseda z osmimi črkami, tremi samoglasniki, petimi soglasniki in dvema Rušewcema... B) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Manu Objavljeno December 4, 2003 Deli Objavljeno December 4, 2003 Medtem ko je Valeria Rossi potuhtala eno drugo reč: Katera je bla pa tista " non o leta, non o leta per amarti" :hmm: Điljola Činkveti al katera že? :? Pismo me jezi, ker se nem orm spomnt. :wacko: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Pravokotar Objavljeno December 4, 2003 Avtor Deli Objavljeno December 4, 2003 Yep, definitivno Điljola! Glavom i bradom. B) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Pravokotar Objavljeno December 4, 2003 Avtor Deli Objavljeno December 4, 2003 In za Manuelo še Domenico Modugno: Volare…oh,oh!… Cantare…oh,oh,oh,oh! Nel blu, dipinto di blu Felice di stare lassú E volavo, volavo felice Piú in alto del sole ed ancora piú su Mentre il mondo pian piano Spariva lontano laggiú Una musica dolce suonava Soltanto per me… Volare…oh,oh!… :004 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Manu Objavljeno December 4, 2003 Deli Objavljeno December 4, 2003 In za Manuelo še Domenico Modugno: :004 :friend2: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Mustang Objavljeno December 9, 2003 Deli Objavljeno December 9, 2003 Noč... Samota, tišina in neskončne misli na njo... Ne morem spati, pa če se še tako silim. Vsak delček možganov mi je obseden z njo. Vsaj to si lahko priznam. Meša me spomin na njen pogled, na te njene čarobne oči, ki mi vrtajo skozi dušo direktno v srce. Le kako je to možno? Pa tako sem se že sprijaznil s tem, da bom vedno sam, samotni jezdec na odprti cesti. Tako ponosno sem se smejal vsem zaljubljenim parčkom na sprehodih po starem delu mesta. In potem pride Ona. In mi obrne svet na glavo. Še en dan prej sem bil popolnoma zadovoljen s svojim življenjem in kupom železja na dveh kolesih, ki mi je prinašalo neskončno svobodo in užitke. Zdaj pa vidim le, kaj vse mi je manjkalo. Manjkala mi je Ona. Njen dotik, njen pogled, njen vonj in zvok njenega mehkega glasu. Čas je, da si priznam: nor si nanjo. Kakorkoli si to zanikaš, si tepec. Saj veš, da ne mine niti minuta dneva, da ne bi pomislil nanjo. In to odkar si jo prvič videl. Ne morem zanilizirati kaj točno mi je všeč pri njej. Je le milijon detajlov – in ko jih spraviš skupaj, tvorijo popolnost. To je to. Čutiš v kosteh, čutiš v pumpi, ki nabija kot za stavo ob le manjši misli nanjo in čutiš v žilah, ki v ritmu polnijo volumen. In ne le to. Še mnogo več. Vem, da me preganja mnogo dvomov in skrbi... težkih, pomembnih in takšnih, ki bi lahko ogrozilo mojo srečo. A le en pogled v njene oči mi poda vse odgovore... Njen vonj skriva skrivnosti zakopane daleč nazaj in ritem dihanja mi odkriva nove razsežnosti pojma užitka. Hočem izkoristiti trenutek. Zavedam se tega. Hočem piti iz vsake sekunde z njo kot žejni iz puščave. Potrebujem jo. Vonj... spet voham opojni vonj njenih mehkih las, ki mi zagotavlja, da so nebesa kraj na zemlji. Počasi položim roko na njen čvrsti trebušček in se privijem k njej s celim telesom. Vem, da spi. Ne morem si kaj, da ne bi strmel v njen obraz, ki izžareva neskončno mirnost. Škoda bi bilo spati, ko leži ob meni. Poljub na njeno mehko ličnico. Hvala bogu, da se ni zbudila...le tako lahko še naprej opazujem njen nežni obraz v srži tihe noči. Srečen sem. Nikoli ne bo vedela, da je v meni premaknila nekaj... nekaj lepega...nekaj strastnega...nekaj nežnega...nekaj, nekaj... Nagnem glavo mimo svilenih las še bližje njenemu opojnemu vratu in poslušam dihanje... Ali je možno zamrzniti trenutek in ostati v njegovi čarobni večnosti? Uspelo mi je... Ne glede na preteklost, sedanjost in celo prihodnost – ta trenutek sem zamrznil in neskončno uživam v njem kadar hočem. Še en globok vdih skozi nosnice in dotik njenega telesa... ali si resnična? Misel, da te ne bo več ob koncu noči se zdi nevzdržljiva... umetnica51 1 Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
klimbra Objavljeno December 9, 2003 Deli Objavljeno December 9, 2003 Noč... Samota, tišina in neskončne misli na njo... Ne morem spati, pa če se še tako silim. Vsak delček možganov mi je obseden z njo. Vsaj to si lahko priznam. Meša me spomin na njen pogled, na te njene čarobne oči, ki mi vrtajo skozi dušo direktno v srce. Le kako je to možno? Pa tako sem se že sprijaznil s tem, da bom vedno sam, samotni jezdec na odprti cesti. Tako ponosno sem se smejal vsem zaljubljenim parčkom na sprehodih po starem delu mesta. In potem pride Ona. In mi obrne svet na glavo. Še en dan prej sem bil popolnoma zadovoljen s svojim življenjem in kupom železja na dveh kolesih, ki mi je prinašalo neskončno svobodo in užitke. Zdaj pa vidim le, kaj vse mi je manjkalo. Manjkala mi je Ona. Njen dotik, njen pogled, njen vonj in zvok njenega mehkega glasu. Čas je, da si priznam: nor si nanjo. Kakorkoli si to zanikaš, si tepec. Saj veš, da ne mine niti minuta dneva, da ne bi pomislil nanjo. In to odkar si jo prvič videl. Ne morem zanilizirati kaj točno mi je všeč pri njej. Je le milijon detajlov – in ko jih spraviš skupaj, tvorijo popolnost. To je to. Čutiš v kosteh, čutiš v pumpi, ki nabija kot za stavo ob le manjši misli nanjo in čutiš v žilah, ki v ritmu polnijo volumen. In ne le to. Še mnogo več. Vem, da me preganja mnogo dvomov in skrbi... težkih, pomembnih in takšnih, ki bi lahko ogrozilo mojo srečo. A le en pogled v njene oči mi poda vse odgovore... Njen vonj skriva skrivnosti zakopane daleč nazaj in ritem dihanja mi odkriva nove razsežnosti pojma užitka. Hočem izkoristiti trenutek. Zavedam se tega. Hočem piti iz vsake sekunde z njo kot žejni iz puščave. Potrebujem jo. Vonj... spet voham opojni vonj njenih mehkih las, ki mi zagotavlja, da so nebesa kraj na zemlji. Počasi položim roko na njen čvrsti trebušček in se privijem k njej s celim telesom. Vem, da spi. Ne morem si kaj, da ne bi strmel v njen obraz, ki izžareva neskončno mirnost. Škoda bi bilo spati, ko leži ob meni. Poljub na njeno mehko ličnico. Hvala bogu, da se ni zbudila...le tako lahko še naprej opazujem njen nežni obraz v srži tihe noči. Srečen sem. Nikoli ne bo vedela, da je v meni premaknila nekaj... nekaj lepega...nekaj strastnega...nekaj nežnega...nekaj, nekaj... Nagnem glavo mimo svilenih las še bližje njenemu opojnemu vratu in poslušam dihanje... Ali je možno zamrzniti trenutek in ostati v njegovi čarobni večnosti? Uspelo mi je... Ne glede na preteklost, sedanjost in celo prihodnost – ta trenutek sem zamrznil in neskončno uživam v njem kadar hočem. Še en globok vdih skozi nosnice in dotik njenega telesa... ali si resnična? Misel, da te ne bo več ob koncu noči se zdi nevzdržljiva... Potem pa se zgodi!!!!!!!!!!!!!!!! Joj prejojjjjjjjjj,katastrofa.Preveč sem se privijal k njeni čvrstosti,preveč objemal in silil z glavo,polno nežnih misli proti neni rami. Ventil je popustil pod težo , morda pod težo teških misli,ki so se mi tekom dneva nabrale v glavi.Besno iščem čepek ventila..................a zrak uhaja,uhaja.....ni ga mogoče ustaviti.Nenadoma postane vsa mlahava,po sobi se razlije vonj postanega zraka,pomešanega z vonjem po starem cigaretu.Ves njen opojni vonj v trenutku izgine,njen trdi trebušček,prsi,boki.....vse v trenutku uplahne........kam greš???' Kammmmmmmmmmmmm......... Tlačilka za zrak,pa je ostala v kleti!!!!! :xx: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
bmw Objavljeno December 9, 2003 Deli Objavljeno December 9, 2003 Potem pa se zgodi!!!!!!!!!!!!!!!! Joj prejojjjjjjjjj,katastrofa.Preveč sem se privijal k njeni čvrstosti,preveč objemal in silil z glavo,polno nežnih misli proti neni rami. Ventil je popustil pod težo , morda pod težo teških misli,ki so se mi tekom dneva nabrale v glavi.Besno iščem čepek ventila..................a zrak uhaja,uhaja.....ni ga mogoče ustaviti.Nenadoma postane vsa mlahava,po sobi se razlije vonj postanega zraka,pomešanega z vonjem po starem cigaretu.Ves njen opojni vonj v trenutku izgine,njen trdi trebušček,prsi,boki.....vse v trenutku uplahne........kam greš???' Kammmmmmmmmmmmm......... Tlačilka za zrak,pa je ostala v kleti!!!!! :xx: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: :lol1: ......đžizus Klimbra.....sedaj sem pa jaz naredil isto faco,kot tvoj avatar.... ....častim pivo.... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
bmw Objavljeno December 9, 2003 Deli Objavljeno December 9, 2003 Noč... Samota, tišina in neskončne misli na njo... Ne morem spati, pa če se še tako silim. Vsak delček možganov mi je obseden z njo. Vsaj to si lahko priznam. Meša me spomin na njen pogled, na te njene čarobne oči, ki mi vrtajo skozi dušo direktno v srce. Le kako je to možno? Pa tako sem se že sprijaznil s tem, da bom vedno sam, samotni jezdec na odprti cesti. Tako ponosno sem se smejal vsem zaljubljenim parčkom na sprehodih po starem delu mesta. In potem pride Ona. In mi obrne svet na glavo. Še en dan prej sem bil popolnoma zadovoljen s svojim življenjem in kupom železja na dveh kolesih, ki mi je prinašalo neskončno svobodo in užitke. Zdaj pa vidim le, kaj vse mi je manjkalo. Manjkala mi je Ona. Njen dotik, njen pogled, njen vonj in zvok njenega mehkega glasu. Čas je, da si priznam: nor si nanjo. Kakorkoli si to zanikaš, si tepec. Saj veš, da ne mine niti minuta dneva, da ne bi pomislil nanjo. In to odkar si jo prvič videl. Ne morem zanilizirati kaj točno mi je všeč pri njej. Je le milijon detajlov – in ko jih spraviš skupaj, tvorijo popolnost. To je to. Čutiš v kosteh, čutiš v pumpi, ki nabija kot za stavo ob le manjši misli nanjo in čutiš v žilah, ki v ritmu polnijo volumen. In ne le to. Še mnogo več. Vem, da me preganja mnogo dvomov in skrbi... težkih, pomembnih in takšnih, ki bi lahko ogrozilo mojo srečo. A le en pogled v njene oči mi poda vse odgovore... Njen vonj skriva skrivnosti zakopane daleč nazaj in ritem dihanja mi odkriva nove razsežnosti pojma užitka. Hočem izkoristiti trenutek. Zavedam se tega. Hočem piti iz vsake sekunde z njo kot žejni iz puščave. Potrebujem jo. Vonj... spet voham opojni vonj njenih mehkih las, ki mi zagotavlja, da so nebesa kraj na zemlji. Počasi položim roko na njen čvrsti trebušček in se privijem k njej s celim telesom. Vem, da spi. Ne morem si kaj, da ne bi strmel v njen obraz, ki izžareva neskončno mirnost. Škoda bi bilo spati, ko leži ob meni. Poljub na njeno mehko ličnico. Hvala bogu, da se ni zbudila...le tako lahko še naprej opazujem njen nežni obraz v srži tihe noči. Srečen sem. Nikoli ne bo vedela, da je v meni premaknila nekaj... nekaj lepega...nekaj strastnega...nekaj nežnega...nekaj, nekaj... Nagnem glavo mimo svilenih las še bližje njenemu opojnemu vratu in poslušam dihanje... Ali je možno zamrzniti trenutek in ostati v njegovi čarobni večnosti? Uspelo mi je... Ne glede na preteklost, sedanjost in celo prihodnost – ta trenutek sem zamrznil in neskončno uživam v njem kadar hočem. Še en globok vdih skozi nosnice in dotik njenega telesa... ali si resnična? Misel, da te ne bo več ob koncu noči se zdi nevzdržljiva... ...amigo,tole je pa že kritično..........ampak lepo napisano....... Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se