Stavka !

[dr.looney]

ne stavkat.....v hosto bo spet treba........

in to v svojo...ne v sosedovo... :naughty:

dr.looney :devil:

[Ice]

ej wind, spet nekaj o lustracijah.

:whistle:

[kekec III]

Zanimivo...

opozorilne stavke se bo udeležil tudi bodoči predsednik...

[kekec III]

Komentar nekoga na internetu na novico o poroki Janeza Janše in Urške... :krneki:

To je lahko ,za Slovenijo oziroma Slovence ,samo dobro! Situacija me namreč spominja na nek beograjski grafit ,še za časa vladavine Miloševiča:

Slobo, jebeš li ti nešto, osim nas?

:whistle:

[Opazovalec]

Ja, izgleda neumno vendar, ali je sedanjo inflacijo povzročil dvig plač?

Karteli in monopoli so mi jasni. Če le pogledamo bančni in zavarovalniški sektor potem takoj najdemo jasne primere. Kolikor jaz razumem, so ti pojavi zelo nezaželeni v liberalnem kapitalizmu. Pa se nikakor ne spomnim, da bi kdo pri nas kdaj odgovarjal za to (predpisom navkljub).

Razvoj, storitve, vlaganje v znanost... ok, pomembno. Še vedno pa ne vidim države in ekonomije večjega obsega brez proizvodnje in zaposlitve za večino prebivalstva.

Tukaj se očitno ujemava. S tem bi se tudi sam takoj strinjal. Tudi z javno znanimi prejemki vsakega posameznika in npr. kaznimi za CPP prekrške sorazmernimi s prejemki posameznika. Vendar je to tudi stvar stopnje družbene zavesti in kulture. Nekako se mi zdi, da bi pri nas takoj pogruntali 1000 načinov kako zaobiti takšne ukrepe. Mogoče sem le preveč pesimističen.

Ne rabim poveličevati SFRJ, da bi videl tako negativne kot pozitivne strani tistega obdobja. Tudi tako kratkega spomina nimam, da bi pozabil vse vojne kapitalističnih držav vključno z velikima morijama 1. in 2. sv. vojne ali pa vseh zločinov krščanskih sekt v Evropi in po svetu. Pozabiti pa ne gre tudi povojnega delovanja ZDA v Južni Ameriki in drugod po svetu, kjer so bili ogroženi njihovi interesi.

Vse, torej, ni čisto enoznačno. Pa ne relativiziram. Nerazumnih, masovnih zločinov nisem nikoli odobraval. Ekscesi pa se vedno dogajajo.

Tudi tiran, kot je Stalin, je moral prvo zlomiti odpor drugače mislečih komunistov preden je lahko začel delovati po svoje. Niso vsi komunizma videli tako kot Stalin. In komunizem je, v bistvu, le odgovor na nehumani in asocialni kapitalizem. Kaj pa je družba, ki v svoji glorifikaciji kompetitivnosti dovoljuje popolno zapostavljenost manj uspešnih ljudi? Ali je to demokracija? Jebeš demokracijo in volilno pravico, če si lačen. Svoboda in demokracija sta, v sistemih, ki jih vodijo politične in ekonomske elite - v izključno lastnem interesu, precej dvomljiva pojma. Še posebej, ko si te elite omislijo mogočen vojaško-policijski aparat. Komunizem je, vsaj v zasnovi, bolj napreden sistem, ki človeka povzdiguje še za stopnjo več nad žival iz katere je evoluiral. Da kot tak še ni uspel v praksi pa ne pomeni, da je popolnoma zgrešen.

V odgovor na tvoj zaključek - človek, ki v vsem vidi le potrditev lastnih stališč, je precej omejen v svojih pogledih (milo rečeno, seveda).

Se vedno me mocno zanima, ce si preveril podatke o visini inflacije v Sloveniji v zadnjih 30 letih (ali pa 15 letih, ce za prej ne najdes podatkov). Napisi, v koliko letih je bila inflacija nizja kot letos. Zelo preprosta prosnja. In se enkrat - kaj bi sploh radi? Dvig plac za 3%? Nizjo inflacijo? Nerad se ponavljam, ampak imate, kar ste zeleli. Nacionalne sampijone v Slovenskih rokah in posledicno visje cene. V bistvu stavkate proti samim sebi, kar mi je v veliko zadovoljstvo.

Komunizem je propadel zaradi teptanja clovekovih pravic, okoriscanja nesposobnih posameznikov, zatiranja drugace mislecih in se bi lahko nastevali. Unicil je bancni sistem. Jasno, da ljudje, ki so gradili bajte zastonj v teh lepih casih jokajo za njim. In imas prav, ce ni uspel v praksi, se ne pomeni, da je popolnoma zgresen. Je samo slabsi od aternativ.

[Fritz]

Pravijo, da ni manj vredne stvaro od včerajšnjega časopisa.

Iz včerajšnjega Dela.

Vir: Delo.si

Devet od desetih delovnih mest je treba prestrukturirati, da bi lahko dvignili plače

LOŽAR Boštjan, Sob 10.11.2007

»Naslednjih pet let bo odločilnega pomena za slovensko gospodarstvo. Če nosilna izvozna podjetja ne bodo zares razdelala svojih poslovnih modelov in konceptov vodenja, gospodarstvo pa skupaj z vlado pripravilo jasne strateške prioritete, bomo zamudili vlak in ga potem zelo dolgo – niti s pravimi usmeritvami – ne bomo več ujeli.« Tako sem v seriji člankov v Sobotni prilogi Dela na temo globalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in vodilnih slovenskih podjetij zapisal pred natanko petimi leti. Kot kaže, ta vlak vse bolj zamujamo.Med junijem 2004 in avgustom 2007 sem 28 mesecev preživel v tujini in obiskal prek 50 gospodarsko najpomembnejših držav Azije, Pacifika, Bližnjega vzhoda, Severne, Srednje in Južne Amerike ter novih članic EU. Srečal sem se z mnogimi menedžerji multinacionalk in opravil številne analize globalne konkurenčnosti slovenskih in tujih podjetij. Raziskal sem tudi strategije najpomembnejših zahodnih multinacionalk in najhitreje rastočih multinacionalk iz držav v razvoju, ki postajajo vse pomembnejši igralec na globalnih trgih. Dodatno sem analiziral nekaj sto letnih poročil, prezentacij vodstev vodilnih multinacionalk, znanstvenih analiz ter opravil približno sto intervjujev z menedžerji multinacionalk v državah v razvoju. Glavni cilj je bil pripraviti celovito analizo globalizacije in njenega vpliva na vodilna slovenska podjetja ter temeljito posodobiti svetovalni koncept Globalni strateški navigator, ki ga že uporablja več kot trideset uspešnih slovenskih podjetij.Ključna ugotovitev triletnih raziskav je, da nam vlak vse bolj uhaja, in če bomo začeli nekontrolirano, pod pritiskom stavk in volitev zviševati plače, se nam lahko zgodi, da nam vlak v naslednjih letih povsem uide. Slovenska podjetja so v zadnjih petih letih, kljub boljšim poslovnim rezultatom, strukturni zaostanek za vodilnimi svetovnimi podjetji še povečala in si ne morejo privoščiti splošnega dviga plač. Najbolj šokantna ugotovitev moje raziskave je, da je leta 2005 le 9,66 odstotka vseh zaposlenih v slovenskih gospodarskih družbah delalo v podpodročjih panog, ki ustvarjajo vsaj enako dodano vrednost, kot jo je ustvarjala evropska (EU 15) nizkotehnološka industrija v letu 2000. Vsa druga delavna mesta (dobrih 90 odstotkov) bodo srednjeročno potrebovala najprej prestrukturiranje, šele nato pa zvišanje plač. Še posebej bo dvig plač negativno vplival na izvozna podjetja, ki bi morala biti nosilci slovenskega gospodarskega razvoja, vendar pa imajo zelo nizke stopnje dodane vrednosti na zaposlenega. V članku bom predstavil, zakaj je slovensko gospodarstvo premalo strukturno konkurenčno, da bi lahko preneslo splošen dvig plač. Svetovna konjuktura v zadnjih letih je strukturne težave slovenskega gospodarstva samo začasno pometla pod preprogo.

Velik delež povečanja dobičkov gre na račun visoke svetovne gospodarske rastiZaradi velike konjunkture v svetu in doma so se poslovni rezultati slovenskih podjetij sicer vidno izboljšali, toda stopnja operativnega dobička 750 največjih evropskih podjetij po absolutni dodani vrednosti se je med letoma 2003 in 2006 povečala kar za 2,75-krat. Stopnja dobička pred davki kitajskih industrijskih podjetij se je v obdobju 2000–2006 povečala za trikrat. Slovenska podjetja so sicer izboljšala poslovanje, toda manj kot svetovna. Velik del izboljšav naših podjetij gre pripisati svetovni konjunkturi, ne pa vsebinskemu prestrukturiranju poslovnih modelov in izboljšanju sistemov vodenja. Pri sistemih vodenja še vedno zaostajamo približno petnajst let za vodilnimi svetovnimi podjetji. Najprej bo treba povečati dodano vrednost na zaposlenega, za kar je še veliko prostora, šele nato plače.Čeprav so se na podlagi objavljenih člankov v letu 2002 pojavili tudi komentarji, da sem preveč kritičen, primer Leka, ki sem ga predstavil na pomladanskem srečanju Združenja Manager leta 2003, lepo kaže, kakšne rezerve še imajo najboljša slovenska podjetja. Novartisu je uspelo v petih letih po prevzemu Leka povečati njegovo produktivnost kar za 2,44-krat. Lekovo produktivnost je dvignil z 38,6 odstotka Novartisove v letu 2002 na skoraj 90 odstotkov današnje Novartisove produktivnosti – tudi na račun prenosa strateških funkcij Leka v Novartis in prodaje dela Novartisovih izdelkov v ZDA prek Leka.

Dodana vrednost je pod nivojem nizkotehnoloških panog EU 15 v letu 2000Če pa namesto najboljših podjetij pogledamo povprečja slovenskega gospodarstva, so rezultati skrb zbujajoči. Lani sem izdelal poglobljeno analizo dodane vrednosti v celotnem slovenskem gospodarstvu. Evropska komisija v dokumentu European Innovation Scoreboard, ki je ena od podlag za spremljanje in izvajanje lizbonske strategije, razdeli panoge v visokotehnološke (povprečna dodana vrednost na zaposlenega v letu 2000 je 73.100 evrov), srednje visokotehnološke (58.300 evrov), srednje nizkotehnološke (50.600 evrov) in nizkotehnološke (42.000 evrov). Med nizkotehnološke panoge med drugim uvrščajo tekstil, lesarstvo, prehrano, založništvo, papirništvo in usnjarstvo. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega v letu 2005 je bila v Sloveniji v gospodarstvu 30.700 evrov, predelovalnih dejavnostih – industriji pa 26.960 evrov. Statistični urad Republike Slovenije definira 14 različnih področij, od katerih so najobsežnejše predelovalne dejavnosti s 43,9 odstotka vseh zaposlenih v Sloveniji. Opravil sem natančno analizo in dejavnosti razdelil do najnižjega nivoja, ki ga statistični urad še spremlja (576 podpodročij). Tako sem dobil, da je bilo leta 2005 v podpodročjih, ki presegajo 42.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega (povprečje evropske nizkotehnološke industrije v letu 2000), skupaj le 46.016 zaposlenih, to je le 9,66 odstotka vseh zaposlenih v gospodarskih družbah. Vsa druga delovna mesta (dobrih 90 odstotkov) bodo srednjeročno potrebovala prestrukturiranje. V uspešnih podjetjih mora biti celoten strošek dela manj kot 50 odstotkov ustvarjene dodane vrednosti, kar kaže, da 90 odstotkov delovnih mest v slovenskem gospodarstvu v povprečju prenese bruto strošek dela manj kot 21.000 evrov na leto oziroma 1750 evrov na mesec. Po grobi oceni lahko le deset odstotkov slovenskih delovnih mest preseže to številko in ima resnično evropske plače. Seveda pa je veliko delovnih mest, ki s težavo prenesejo tudi najnižje plače, saj ne ustvarjajo dovolj dodane vrednosti.V zadnjih desetih letih sta morali zaradi globalne nekonkurenčnosti najprej tekstilna, nato pa še lesna panoga močno zmanjšati število zaposlenih. S primeri Ljubljanskih mlekarn, Iskraemeca in Fructala, ki so bili še pred nekaj leti sinonim slovenske uspešnosti, se težave selijo tudi v elektroindustrijo in prehrano, in če se ne bomo hitreje prestrukturirali, bodo v težave zahajale panoge z vedno višjimi stopnjami dodane vrednosti, saj se globalna konkurenca nenehno povečuje. Tekstilna industrija se je kot prva v Evropi začela prestrukturirati že v sedemdesetih letih, v Sloveniji pa šele sredi devetdesetih, kar je 25-letni zaostanek. Tekstilna in lesna industrija sta leta 2005 skupaj zaposlovali 40.728 ljudi in imeli v povprečju le 17.362 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar je le 41 odstotkov povprečja evropskih nizkotehnoloških panog in ni dovolj za dolgoročno preživetje. Proizvodnje hrane in pijače, strojev in naprav, električne, optične opreme in kovin ter nekovinskih izdelkov so imele skupaj 103.042 zaposlenih in dodano vrednost na zaposlenega med 24.950 in 26.460 evrov. To je še vedno tretjina manj kot evropsko povprečje nizkotehnoloških panog. Zanje je srednjeročno prestrukturiranje nujno, kajti na področju prehrane bo vse večji pritisk zahodnih multinacionalk z močnimi blagovnimi znamkami, na preostalih treh področjih pa pritisk azijskih multinacionalk z nizkimi cenami in zadovoljivo kakovostjo. Izmed 600 največjih evropskih podjetij po absolutni dodani vrednosti v letu 2004 je med 21 prehrambnimi podjetji povprečje dodane vrednosti na zaposlenega 59.400 evrov, med 39 podjetji v proizvodnji strojev in naprav 63.000 evrov in med osmimi podjetji proizvodnje električne opreme 67.500 evrov. Tako vidimo, da povprečna dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji v prehrambni industriji znaša 42 odstotkov dodane vrednosti na zaposlenega največjih evropskih podjetij v prehrani, v proizvodnji strojev in naprav 40,8 odstotka in v proizvodnji električne opreme 39,2 odstotka. Naša podjetja bi morala v teh treh panogah priti vsaj na dve tretjini dodane vrednosti na zaposlenega njihovih ključnih evropskih konkurentov – to pomeni 60-odstotno povečanje v naslednjih treh do petih letih. Potem si lahko privoščijo zvišanje plač.Po klasifikaciji statističnega urada je podpodročij, ki presegajo stopnjo dodane vrednosti evropske srednje visokotehnološke industrije (58.300 evrov) in imajo vsaj tisoč zaposlenih, le 13 od 576: prodaja tehničnih plinov, prodaja eteričnih olj, proizvodna cementa, apna in mavca, prekladanje, telekomunikacije, dejavnost holdingov, proizvodnja farmacevtskih izdelkov, trgovina na debelo s farmacevtskimi izdelki, proizvodnja RTV-oddajnikov in TT-naprav, igre na srečo, trgovina na debelo z motornimi vozili in trgovina na drobno z lastnimi motornimi gorivi. Vidimo, da so to večinoma lokalno in ne izvozno usmerjena področja. Najuglednejša lokalno usmerjena podjetja Mobitel, Mercator, Merkur, Petrol, NLB, Pivovarna Laško in Zavarovalnica Triglav so imela leta 2005 v tujini v povprečju le 11,9 odstotka prihodkov, v Sloveniji pa med 30- in 90-odstotne tržne deleže. Ta podjetja so začela intenzivnejšo širitev zunaj Slovenije šele po letu 2005, medtem ko so v obdobju 1995–2005, zaradi prevladujočega položaja na slovenskem trgu, spala prijetno zimsko spanje. Vodilna slovenska izvozna podjetja imajo večinoma zelo nizke stopnje dodane vrednosti na zaposlenega in zunaj Evrope zelo malo izvažajo. Naše najuglednejše izvozno podjetje Gorenje je imelo v letu 2006, kljub premišljeni tržni strategiji in močni blagovni znamki, dodano vrednost na zaposlenega 26.000 evrov, kar je le 60 odstotkov evropske nizkotehnološke industrije v letu 2000. Povišanje plač za pet odstotkov v letu 2006 bi pomenilo 41,7-odstotni padec Gorenjevega dobička. Tudi naša najboljša izvozna podjetja so na povišanje plač zelo občutljiva.

Prek 90 odstotkov slovenskega izvoza je nizkotehnološkegaSlovenija je imela v letu 2006, po podatkih Svetovne banke, le 4,6-odstotni delež visokih tehnologij v izvozu, medtem ko je svetovno povprečje 21,5 odstotka. Bistveno nas prehiteva celo Kitajska s 30,6-odstotnim deležem izvoza visokih tehnologij in bistveno nižjimi plačami. Tudi laikom mora biti razumljivo, da z 220 milijard dolarjev vrednim kitajskim visokotehnološkim izvozom ne moremo tekmovati z nizkotehnološkimi izdelki in visokimi plačami. Priznajmo si že enkrat, da imamo tehnološko zelo nezahteven izvoz in da nas prehitevajo bistveno manj razvite države. Slovenska rast v zadnjih letih temelji na visoki svetovni gospodarski rasti, sreči, da smo locirani v sredini drugega najhitreje rastočega območja svetovne ekonomije, povečanju zadolževanja, nizkotehnološkem izvozu, ohranjanju vodilnih (skoraj že monopolnih) pozicij na domačem trgu v panogah, kot so telekomunikacije, trgovina in finančne storitve, ter pospešeni gradnji cest in stanovanj. Vse bolj se bližamo koncu slepe ulice, povišanje plač pa bi to približevanje še pospešilo. Celo v nekdanji Jugoslaviji sta bila generatorja uspešnosti velik domač trg in izvozna usmerjenost, v devetdesetih letih pa ugodno razmerje med ceno in kakovostjo dela. Prednost ugodnega razmerja med ceno in kakovostjo naših izvoznih izdelkov iz sredine devetdesetih let smo izgubili in imamo vse več podjetij, ki so ujeta v srednje cenovne razrede, kar pa je v globalni ekonomiji padajoč segment. Sedaj nimamo več nobenih večjih strukturnih prednosti, le uspešna posamezna podjetja, zato lahko plače dvigujejo le v teh uspešnih podjetjih, ki pa so jih tako ali tako že. Večina naših podjetij je ujetih v začaran krog, ko zaradi premalo zahtevnih izdelkov ne ustvarjajo dovolj visoke dodane vrednosti za evropske plače in zato ne morejo, ob plačah, ki jih ponujajo, pridobiti visoko strokovnih kadrov oziroma dovolj motivirati obstoječih.

Slovenski zaposleni so manj zadovoljni kot evropskiPosledica strategij podjetij in države v zadnjih desetih letih je, da imamo ene najmanj zadovoljnih zaposlenih v EU 27. Namesto da bi vlada pripravila resno gospodarsko strategijo, podjetja pa začela uporabljati najsodobnejše menedžerske metode in sisteme, zadnjih deset let delamo dokaj podobne stvari, a vsako leto bolj intenzivno. Slovenija ima najvišji indeks delovne intenzivnosti v EU 27; ta se je med letoma 2003 in 2005 več kot podvojil. Imamo drugo največjo stopnjo bolniških odsotnosti v EU 27 in dvakrat več zaposlenih v Sloveniji kot EU 27 meni, da njihovo delo vpliva na zdravje. Med 32 evropskimi državami jih ima samo šest nižjo stopnjo zadovoljstva zaposlenih. V nedavni spletni anketi je 36 odstotkov anketirancev odgovorilo, da so z razmerami v njihovem podjetju popolnoma nezadovoljni, le osem odstotkov pa jih je zelo zadovoljnih. Tudi »trpinčenje na delovnem mestu« v Sloveniji občuti skoraj 50 odstotkov več delavcev, kot je povprečje EU. Na zadnjih dveh delavnicah na kadrovskem področju sem med udeleženci, ki so bili vodstveni kadrovski delavci vodilnih slovenskih podjetij, izvedel samooceno na 15 ključnih zaostankih naših podjetij na kadrovskem področju v letu 2007 (definiranih na podlagi lastnih raziskav v zadnjih treh letih). Povprečna ocena vseh sodelujočih je bila – na lestvici med 1 in 5 – samo 2,4, kar jasno kaže, da tudi najboljša podjetja precej zaostajajo za vodilnimi svetovnimi multinacionalkami. V analizi najboljših delodajalcev v Sloveniji, ki jo je izdelal Hewitt Associates, med prvimi tremi podjetji ni nobenega slovenskega, najboljše uvrščeno proizvodno podjetje na šestem mestu pa je spet tuje.Kar 36 odstotkov podjetij ne najde pravih kadrov, tisti kadri, ki jih imajo, so med najbolj nezadovoljnimi v Evropi. Univerze producirajo nezaposljive kadre, ker jih država plačuje glede na število študentov. Znanstveniki na univerzah in inštitutih namesto razvoja globalno konkurenčnih produktov objavljajo strokovne članke. Večina podjetij kot modni trend intenzivno išče in vzgaja talente, ki vse bolj bežijo v tujino ali pa se jim v nestimulativnem okolju ne ljubi delati. Situacija prehaja iz žalostne v brezupno, globalna konkurenca pa je vsako leto ostrejša.

Pomanjkanje resne gospodarske strategijeLahko se spet po stari slovenski navadi začnemo prepirati, kdo je za nastalo situacijo kriv, ali pa končno enkrat presenetimo sami sebe in skupaj poiščemo rešitev. Vlada, podjetja, sindikati in stroka. Dokaz, da je tudi v Sloveniji možno dosegati visoke stopnje dodane vrednosti, je Danfoss Trata, ki presega mejo 100.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Vendar pa je bilo za preboj te meje treba sistematično in trdo delati deset let. Šele takrat lahko podjetje plačuje nadpovprečne plače v panogi in ima zadovoljne zaposlene, zaradi česar je bil Danfoss Trata med proizvodnimi podjetji v Sloveniji izbran za najuglednejšega delodajalca v letu 2007. Razumem, da ob podatku statističnega urada, da je bilo treba za kilogram kruha leta 1995 delati 21 minut, lani pa 25, delavci želijo zvišanje plač. Vendar pa plače lahko zvišamo le toliko, kolikor to dopušča ustvarjena dodana vrednost. V letu 2005 je povprečna mesečna bruto plača znašala 47,73 odstotka ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega, v letu 2006 pa 47,86 odstotka, kar pomeni, da so se lani plače dvignile celo malo več kot ustvarjena dodana vrednost. Delavec pa gotovo težko razume, da po zgodbi o uspehu prejšnje vlade, rekordni gospodarski rasti sedanje vlade in še medijsko prenapihnjenih menedžerskih odkupih danes dela dlje za kilogram kruha, kot je delal leta 1995. O nakupu lastnega stanovanja pa lahko le sanja.Za dvig plač je nujno potrebno celotno slovensko gospodarstvo dvigniti na bistveno višjo raven dodane vrednosti, kar je izredno zahteven in celovit projekt. Glede na to, da nismo sposobni brez težav izpeljati bistveno enostavnejših projektov, kot so poslati volilne lističe na pravilne naslove, brez zapletov zgraditi avtocestni predor in pediatrično kliniko, urediti varovanje nočnih lokalov, rešiti problem Strojanovih in učinkovito zavarovati ceste, se z dvigom plač in stavkami ne igrajmo preveč, da se ne bomo vsi skupaj pošteno opekli in dokončno zaključili zgodbo o uspehu. Plače so natančno takšne, kot si jih zaslužimo, v lokalno usmerjenih panogah pa prej previsoke kot prenizke. Na področju izobraževanja, ki je izrazito lokalno usmerjeno, je bil leta 2006 strošek povprečne mesečne bruto plače kar 76,7 odstotka ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega, v predelovalnih dejavnostih, ki je izrazito izvozno usmerjeno področje, pa le 42,3 odstotka.Vlada naj takoj zniža davek na plače vsaj za polovico povečanja priliva davka na dobiček podjetij v zadnjih letih in se resno loti inflacije, ki je oktobra, na letni ravni, že presegla pet odstotkov. Vodstva podjetij naj začnejo resnično prestrukturiranje poslovnih modelov in sistemov vodenja, ne pa le postopne ter velikokrat kozmetične izboljšave. Sindikati naj postanejo bolj realni in zahtevajo le povišanje plač v podjetjih, ki si to lahko privoščijo, ter pritisnejo na vlado, da sprejme zakon, ki bo zagotavljal davčne olajšave za udeležbo zaposlenih pri dobičku podjetij. Vsi skupaj pa potrebujemo resno gospodarsko strategijo na ravni države, ki ne bo več zamenjevala strateških prioritet s prioritetami različnih lobijev. Vse sedanje gospodarske težave so posledica padanja strukturne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v zadnjih desetih letih in ne bo jih možno odpraviti samo s kozmetičnimi popravki.Boštjan Ložar, MBA, samostojni strateški svetovalecBoštjan Ložar

[Fritz]

Se vedno me mocno zanima, ce si preveril podatke o visini inflacije v Sloveniji v zadnjih 30 letih (ali pa 15 letih, ce za prej ne najdes podatkov). Napisi, v koliko letih je bila inflacija nizja kot letos. Zelo preprosta prosnja. In se enkrat - kaj bi sploh radi? Dvig plac za 3%? Nizjo inflacijo? Nerad se ponavljam, ampak imate, kar ste zeleli. Nacionalne sampijone v Slovenskih rokah in posledicno visje cene. V bistvu stavkate proti samim sebi, kar mi je v veliko zadovoljstvo.

Komunizem je propadel zaradi teptanja clovekovih pravic, okoriscanja nesposobnih posameznikov, zatiranja drugace mislecih in se bi lahko nastevali. Unicil je bancni sistem. Jasno, da ljudje, ki so gradili bajte zastonj v teh lepih casih jokajo za njim. In imas prav, ce ni uspel v praksi, se ne pomeni, da je popolnoma zgresen. Je samo slabsi od aternativ.

Od nacionalnih šampionov ala Merkator sam nimam nič oz. imam kot davkoplačevalec še manj, ker je država svoj delež prodala pod ceno. Tega ne zagovarjam, zato ne vem česa ne razumeš v mojem pisanju? Eno so tržna podjetja, drugo pa bazična infrastruktura in zemljišča ter zakonodaja, ki ureja varovanje okolja.

Zgornji članek precej bolje pojasni težave slovenske ekonomije, kot jih poskušaš ti. Stavka bi vplivala na inflacijo samo s tem, da bi še poslabšala negativne trende. Korenine težav pa so popolnoma drugje. Je pa najlažje bentiti čez "neumno rajo". Za neke večje spremembe potrebuješ sposobne politične in ekonomske elite, ki bodo znale te spremembe narediti in jih tudi prodati ljudem.

Razlogi, ki si jih navedel za propad komunizma so nekaj, kar se je po svetu redno dogajalo in se še dogaja v raznih variantah kapitalizma.

[lasagna]

Iz prebranega sklepam, da se pričenja prva petletka. In da je bančni sistem zelo dobra stvar. Grem konzumirat Martinovo, kot konkreten del opija za ljudstvo.

Razen tega je lahko inflacija kakršnakoli že, samo da bo denarja dosti :naughty:

[dr.looney]

........... Komunizem je propadel zaradi teptanja clovekovih pravic, okoriscanja nesposobnih posameznikov, zatiranja drugace mislecih in se bi lahko nastevali. Unicil je bancni sistem. Jasno, da ljudje, ki so gradili bajte zastonj v teh lepih casih jokajo za njim. In imas prav, ce ni uspel v praksi, se ne pomeni, da je popolnoma zgresen. Je samo slabsi od aternativ.

aha. Kitajska je pa svetla izjema?Povej mi, zakaj potem vsa svetovna proizvodnja rine na Kitajsko.Tam pa se ne tepta človekovih pravic? In zakaj se gre pol sveta sodobno suženjstvo?

Tole mi odgovori preden, mi začneš pisati kako ekonomsko doktrosko dizertacijo, v kateri se ponavadi pozabi da je v bistvu delovna sila, živa stvar.

dr.looney :devil:

[Opazovalec]

Kot sem rekel, problem je sistemski, sprememba je nujna. Problem je tudi to, ker se demonstranti ne zavedajo, v kakšnih težavah je Slovenija. Kot ponazoritev dva grafa:

[attachmentid=57083]

Delež zaposlenih v predelovalnih dejavnostih - to so dejavnosti, ki so najbolj na udaru poceni delovne sile z vzhoda (tekstilna itd). Slovenija ima NAJVEČ zaposlenih v tej industriji. To je posledica popolnoma neizdelanega sistema podpiranja delovnih mest. Ali se sploh zavedate, kam to pelje?

[attachmentid=57085]

Mislim, da je zadeva jasna. Slovenija ima največje stroške in najmanjšo dobičkovnost.

Ne bom se spuščal v debato, zakaj mislim, da je potrebna enotna davčna stopnja. Že Kranjčev predlog bi bil boljši od sedanjega stanja. Ampak v kolikor ne bo korenite reforme, bomo imeli vsi probleme.

Nečesa se morate pa tudi zavedati. Sistem mora prisiliti take delodajalce, kot je (očitno) SymRu-jev, da normalno poslujejo, ne pa tako, kot sem opisal v postu o slovenskih revijah. Če tega ni sposoben, naj revija propade. Dokler pa sistem dopušča recimo "zastonjkarsko" delo preko študentskih servisov, pa spremembe ne more biti.

Fritz, malo poglej recimo v temo JPD in njegove reforme, tam sem se malo bolj razpisal o zadevah. Res je potrebno narediti reforme, jaz sem prvi v vrsti. Tudi popolnoma jasno mi je, zakaj so potrebne. Ampak nisem jaz stavkal proti njim. Kot sem rekel, imate, kar ste zeleli. Stavkate sami proti sebi.

In ja, se strinjam s clankom, ki si ga prilepil (se enkrat te napotim na prej omenjeno temo). Ampak res se mi ne da ponavljati enega in istega ljudem, ki jim ni jasno, od kje so prisli problemi. Kako naj razlozim potrebe po spremembah ljudem, ki se vedno ne razumejo, kako je socializem unicil drzavo? Oziroma tako: kako naj nekoga prepricam o prihodnosti, ce se preteklosti ne razume. In ne, ni vse boj med rdeco in crno.

[Br1]

Zanimivo,

kako eni ljudje nekako intuitivno čutimo kaj je

z državo narobe, drugi zanjo pa to lepo

napisati in utemeljiti.

Sprašujem

pa se: kdo bo tisti car, ki bo naše tatinske balkanske politike

prepričal, da je bolje krasti po malem in gledati, da ti krava

molznica ne crkne od lakote.

Trenutno

takega človeka ali ekipe še ni v SLO - torej:

presneto slabo se nam piše.

To pa nekateri že zelo dolgo vemo - drugi so

si pa metali pesek v oči s sloganom

80ih let: "Slovenija bi lahko bila Švica!"

Drek

pa Švica ... še Cigani bežijo iz nje.

Zdaj imamo pred ksihtom ogledalo, ki

čisto natančno govori:

- koliko smo Slovenci sposobni

- koliko smo Slovenci pridni

:SS

Ah .. ja ... rešitev?

Dokler bomo dovolili tako ropanje državnega/našega

premoženja na vseh koncih,

rešitve NI!

Lahko pa bomo pisali DELO-članke, poste in druge neumnosti

lopovi se nam bodo pa smejali in si tlačili denar v žep - denar revnih.

Popravljeno November 11, 2007. Popravil Br1

[Fritz]

Fritz, malo poglej recimo v temo JPD in njegove reforme, tam sem se malo bolj razpisal o zadevah. Res je potrebno narediti reforme, jaz sem prvi v vrsti. Tudi popolnoma jasno mi je, zakaj so potrebne. Ampak nisem jaz stavkal proti njim. Kot sem rekel, imate, kar ste zeleli. Stavkate sami proti sebi.

In ja, se strinjam s clankom, ki si ga prilepil (se enkrat te napotim na prej omenjeno temo). Ampak res se mi ne da ponavljati enega in istega ljudem, ki jim ni jasno, od kje so prisli problemi. Kako naj razlozim potrebe po spremembah ljudem, ki se vedno ne razumejo, kako je socializem unicil drzavo? Oziroma tako: kako naj nekoga prepricam o prihodnosti, ce se preteklosti ne razume. In ne, ni vse boj med rdeco in crno.

Napisal sem ti, da potrebujemo elite, ki znajo pripraviti program in ga tudi PRODATI zaposlenim državljanom. Dokler se bodo sami obnašali tako kot se, takšnega programa ne bodo prodali saj s svojim obnašanjem kažejo, da nam gre tako dobro, da lahko celo razmetavamo denar.

In če časi socializma od 70-ih naprej niso bili v prid boljšemu ekonomskemu razvoju to ne pomeni, da je kapitalizem apriori uspešen. Primerov gospodarskih krahov in težav kapitalističnih držav je več kot dovolj. Gospodarstvo se da zavoziti tudi v kapitalizmu, včasih še posebej fajn, če poslušaš neoliberalce iz IMF-a.

[Opazovalec]

Napisal sem ti, da potrebujemo elite, ki znajo pripraviti program in ga tudi PRODATI zaposlenim državljanom. Dokler se bodo sami obnašali tako kot se, takšnega programa ne bodo prodali saj s svojim obnašanjem kažejo, da nam gre tako dobro, da lahko celo razmetavamo denar.

In če časi socializma od 70-ih naprej niso bili v prid boljšemu ekonomskemu razvoju to ne pomeni, da je kapitalizem apriori uspešen. Primerov gospodarskih krahov in težav kapitalističnih držav je več kot dovolj. Gospodarstvo se da zavoziti tudi v kapitalizmu, včasih še posebej fajn, če poslušaš neoliberalce iz IMF-a.

Ja, ja, pripraviti in prodati. To bo to. In zopet te vprasam, koliko let v zadnjih 30 (15) letih je bila v Sloveniji nizja inflacija kot letos? Razlozi prosim to vsem, ki vpijejo o grozljivi inflaciji, da sploh za ziveti nimajo. Morda lahko naredim nalogo tezjo in naredis se primerjavo med stopnjo rasti in inflacijo. Ljudi se da hitro "nasuntati", se posebej neiteligentne. In gredo na ulicu vpiti, ceprav sploh ne vedo, za kaj se borijo...

Seveda je krivo to, da nihce ljudem ne zna razloziti, kam zadeve peljejo. Kaj je pomenila stavka 2005 in kako so pljunili v lastno skledo. Jaz recimo bolj mislim, da je krivo to, da je raziskava OECD pokazala, da je 80% Slovencev funkcionalno nepismenih. Se enkrat: imate, za kar ste se borili. Uzivajte v tem. Ce ste tako neumni, da verjamete Semulicu, vam tako ali tako ni pomoci.

Potrebne so resne reforme. K sreci smo jih enkrat ze zmogli in smo se potegnili iz dreka. Ce se ne bi, bi bili tam, kot je danes Srbija. Ampak ne, ce bodo reforme, bodo imeli bogati vec, revni pa manj. Torej pridno podpirajmo vse prezivele industrije. In imejmo neko incestno gospodarstvo, v klenih SLOVENSKIH rokah. In zahtevajmo, da drzava odredi vecje place!

Kaj naj recem? Blagor ubogim na duhu...

[HHV]

... Razlozi prosim to vsem, ki vpijejo o grozljivi inflaciji, da sploh za ziveti nimajo. ... Ljudi se da hitro "nasuntati", se posebej neiteligentne. In gredo na ulicu vpiti, ceprav sploh ne vedo, za kaj se borijo...

...

Kaj naj recem? Blagor ubogim na duhu...

Dodajam neinteligentno našuntano vprašanje;

Ali je inflacija to, da starši zaposleni na istem delovnem mestu brez kakršnihkoli sprememb pri zaposlitvi ob isti plači težje preživljajo svoje šolske otroke in začenjajo zategovati pas tam, kjer jim pred letom ni bilo potrebno?

Neintelogentni in našuntani lahko seveda luknje na pasu narobe štejemo, pa bi prosil odgovor, da se ne bi boril za nekaj kar ne bi vedel. :stupid:

S tvojim zadnjim stavkom se pa globooooko strinjam!

Popravljeno November 12, 2007. Popravil HHV

[Br1]

Ja, ja, pripraviti in prodati. To bo to. In zopet te vprasam, koliko let v zadnjih 30 (15) letih je bila v Sloveniji nizja inflacija kot letos? Razlozi prosim to vsem, ki vpijejo o grozljivi inflaciji, da sploh za ziveti nimajo...

Daj

ne seri s temi političnimi parolami.

Pa koga imaš za norca?

:angry:

Točno

veš, da je to o inflaciji ena sama

fukjena domobranska laž .

Ti, Mrkaič, Bajuk, JJ & banda mislite,

da imaste posla z bebci, katerim lahko

prodate vsako skonstruirano statistično laž

in lažne "velčetne raziskave", ki imajo eno osnovno napako:

ne delajo tako kot je treba

1 tj.: preverjajo hipotezo,

ampak

2 zbirajo podatke in manipulirajo z njimi zato,

da dokažejo v naprej določeno trditev

(kar počne lažna Mrkaić-statistika !!).

Kaj qrac običajne ljudi briga tvoja statistika

in ekonomsko nakladanje, ki opravičuje samo

krajo vsega kar se v SLO ukrasti da.

Vaša

lopovska statistika se sesuje na tržnici,

pri najboljšem sosedu, na tankšteli,

pri cestnini, elektriki, plinu ... povsod,

porkamadona ... pa tvoja jebena nizka inflacija .

:angry:

Še

nikoli v zadnjih 40 letih ljudje niso živeli na

takem robu revščine, še nikoli jih tako malo

ni šlo na dopust, bilo toliko lačnih, raztrganih, še nikoli

niso tako dolgo čakali na zdravnika, še nikoli niso toliko

plačali na mesec za otroka v OŠ .. kar

pojdi malo pogledat v šole, lažnivec nadrkani!!!

Cene so ponekod šle od lanskega leta gor za več kot 100% (!!!)

pizde lažnive hudičeve politikantske pa jodlajo o 5%ih.

Pa ni treba zdaj primerjat leta 55 z danes,

ampak primerjaj druge z nami - danes.

:evilgrin:

Samno tolk, da se ve .. barabe gnile lažnive ...

kaj je državna statistika in kaj realnost.

Realnost je to, da so v vladi napokali kup

statistišnih strokovnjakov,

ki raji predstavljajo samo razne sisteme

kako se da goljufati s statistiko.

In to sinko-kretenko - to je nekaj

najlažjega na svetu,

samo toliko da veš.

:evilgrin:

Popravljeno November 12, 2007. Popravil Br1

[klimbra]

Kako ZELO prav imaš.

Dejstvo je........da z Argentincem na čelu financ.........ne bomo videli lepšega jutri.

Čedalje bolj sem prepričan.......da so "brezna" ostala premalo napolnjena!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

BTW.......letos je najvišja inflacija v zadnjih 4 letih!!!!!.............pizda....spet so krivi tardeči......k nede!!!!!.......so jih zafukal, k so zanalašč zgubl volitve......barabe rdečkarske.....

[Damian]

Menda Skandinavci (tudi v Sloveniji) dokazujejo, da teorije a la Mrkaić& Co ne držijo povsem......

[volk]

Optimizem in pesimizen najbolj cvetita v norišnici.

:evilgrin:

[HHV]

Optimizem in pesimizen najbolj cvetita v norišnici.

:evilgrin:

Kdo je "šef" te norišnice?

[SF]

Do sedaj zeliščar, kmalu pa bo nek turek... :whistle:

[HHV]

Do sedaj zeliščar, kmalu pa bo nek turek... :whistle:

Meni se zdi da kar Kalimero.

Turek, kot ti praviš bo le kavo za obiske kuhal, tako kot je do sedaj zeliščar čajčke.

Kalimero pa se je namenil štalo skidat, pa je le še dodaten kup dreka nasral in se sedaj sam utaplja v njem.

Toliko o življenju na deželi in zeliščih. :P

[lasagna]

.......

Še

nikoli v zadnjih 40 letih ljudje niso živeli na

takem robu revščine, še nikoli jih tako malo

ni šlo na dopust, bilo toliko lačnih, raztrganih, še nikoli

niso tako dolgo čakali na zdravnika, še nikoli niso toliko

plačali na mesec za otroka v OŠ ....

To je res in lahko tudi pričam.

Vendar izhodiščna nova logika ugiba : "če jim je prej bilo dobro, lahko trdimo, da se jim zato sedaj zdi slabše"

Ergo : "če pa jim dopovemo, da je slabše sedaj dobro za prihodnost,....... stari, ta je še ideološka povrh, to bojo kupl brez dileme, lohk jim vse poberemo, kam bomo pa dal?"

[Br1]

To je res in lahko tudi pričam.

Vendar izhodiščna nova logika ugiba : "če jim je prej bilo dobro, lahko trdimo, da se jim zato sedaj zdi slabše"

Ergo : "če pa jim dopovemo, da je slabše sedaj dobro za prihodnost,....... stari, ta je še ideološka povrh, to bojo kupl brez dileme, lohk jim vse poberemo, kam bomo pa dal?"

Ja ...

s tem so doolgo prepričevali mladino, ki

ni doživela polnosti samoupravnega socializma,

čeprav nas je veliiiko starih tulilo, da prefarbani

politiki lažejo.

Moram

pa reči, da vedno več relativno mladih ljudi,

ki so še pred letom ali dvemi meni pisali, ko sem

pisal resnico o SLO-politiki .. torej meni svetovali, da:

".... če ti ni kaj všeč pa spokaj kufre in zgin iz

naše SLO, ki se je končno osvobodila tiranije in gre proti

lepšim časom kot kdajkoli!" ... tako ti isti mladi ljudje

vidijo, da so jih zajebali njihovi lastni idoli

in so jim namesto prave demokracije, ki je bila v samoupravnem

socializmu na relativno visokem nivoju,

prodali kaotično anarhijo, ki upošteva le zakone

mafije, monopola in lobijev.

Saj prej tudi ni bilo vse idealno (za časa Tita mislim)

vendar so imeli politiki neko mero

koliko ukrast

in

koliko dat ljudem!

[dr.looney]

a bo kdo v soboto prisoten na protestnem shodu?

jaz bom..

dr.looney :alien1:

[halls]

a bo kdo v soboto prisoten na protestnem shodu?

jaz bom..

dr.looney :alien1:

Jaz tut! :grim Korošci pridemo!!!!!