Jedrska energija

[lasagna]

No, zgleda, da tega ne bo konca, zato grem jast spat. Naredi si štalo s putkami, kravami, pujčeki pa še sosedje ti lahko svojo greznico noter speljejo. Problem, ki si ga pozabu je, da tudi živina potrebuje skrb, to se pravi delo in krmo, ki ponovno stane. Poleti še gre nekak, ker s kosilnico (ups, pa je tu že bencin) pokosiš travnik, pa svinje pol to glodajo. Pozimi pa si usojen na krmila. In če maš štalo s 50 glavami prascev in vsak poje kilo in pol dnevno, to glodajo celo zimsko dobo, rečimo od novembra pa do marca je to že kar precejšn strošek. Tukaj pa so še odpadki, za katere je treba primerno poskrbet.  In potem imaš "poceni" elektriko. Raje plačam, pa pomoje na enak način skozi pridem.  :yea2:

OK, imaš prav. Putke (nizkoenergetsko), krave, pujčeki (dvojčici si pozabu) grejo ad acta. Cepal, gledal in jedl bomo uran,plutonij, kadmij & vse antigrinpis zadeve. Moje srce bo čisto kljub svinjini in moj svet bo katastrofalno razpadel v isti sekundi kot tvoj.

Živino se futra tudi kadar ne pridobivaš stranskih produktov. Za reaktorfutr so pa vsi veseli če kakšnega zaprejo (zakaj le?) in prodajo rabljeno gorivo ljubiteljem.

Ne mi zamerit, ker sem paranojik in mislim, da nam vsi hočejo skrajšat siromaštva bedna leta.

Še vedno pa mislim, da so biomasa, toplotne črpalke, solarna energija in veter prava stvar, ker so pasivni uporabniki obstoječih sil brez stranskih produktov.

Yamaha 2006 FZ/GA four uranium rods in magnesium chassis. New headlight. Euro 5 standard. Pollution free till meltdown.

Nič osebnega. Le v šepetajočo obrambo živih orga(ni)zmov.

No sleep till meltdown.

Popravljeno Februar 13, 2004. Popravil lasagna

[lasagna]

No, tehnokracijo si ljubil nekoč, jas jo pa danes, ker pač na stare zamere ne dam ničesar. Isto je voziti staro Škodo nekdaj in danes Superb. Moja prepričanost pač izhaja iz tega, ker sem veliko o tem prebral, dobil info iz prve roke, televizije, interneta itd.

Iz "prve roke" pomeni, da si to izkusil. Upam, da ne boš. To, da verjameš vse kar kje piše, pa je edini razlog, da te citiram.

Razen tega izražaš neodobravanje do okoljevarstvenikov in se posmehuješ Greenpeaceu.

Mnenja so različna in ni cilj, da se kdo ukloni. Oba bova imela (približno) enak račun za štrom, pa naj bo NEK 1, 2 in 3 ali pa vetrno-prdeča farma.

Zdaj bom pa še ljubiteljem ptic in malih živali napisal, da gre večina ubitega (takorekoč izumrlega) kita za Chappi, Whiskas, PedigrePal ipd. Moji pesi so jedli makarone tko kot jest (Bolognese :naughty: in Carbonara).

[lasagna]

As the world approaches the 20th anniversary of the Three Mile Island accident on March 28, global nuclear capacity stands at 343,086 megawatts, providing just under 17 percent of the world's electricity. Both of these figures will likely turn out to be close to the all-time historical peak-and less than one-tenth the 4,500,000 megawatts that the International Atomic Energy Agency predicted back in 1974. The Worldwatch Institute projects that global nuclear capacity will begin a sustained decline by 2002 at the latest, and the U.S. Department of Energy projects that it will fall by half in the next two decades.

Nuclear power's biggest problems are economic: it is simply no longer competitive with other, newer forms of power generation. The final 20 U.S. reactors cost $3 to $4 billion to build, or some $3,000 to $4,000 per kilowatt of capacity. By contrast, new gas-fired combined cycle plants using the latest jet engine technology cost $400-$600 per kilowatt, and wind turbines are being installed at less than $1,000 per kilowatt.

Even France, which gets more than three-quarters of its electricity from nuclear power, now has a moratorium on nuclear plant construction, and other European countries are debating how quickly to shut their plants down. The only countries still building nuclear power plants are nations such as China, Japan, and possibly Iran, where the electric power industry is still a government sanctioned monopoly that is protected from competition.

By the end of 1998, 429 nuclear reactors were operating worldwide, one less than five years earlier. Construction is taking place at 33 new reactors. Of these, seven are likely to be completed by the year 2001, while another fourteen may never be completed. Although global capacity is likely to rise for another year or two, it will almost certainly decline precipitously in the following years as the construction pipeline dries up, and the closure of older, uneconomic, or unsafe reactors accelerates.

In the aftermath of the 1979 Three Mile Island accident, the U.S. nuclear market was the first to deteriorate. No new nuclear plants have been ordered since then, and nuclear generating capacity is now lower than it was a decade ago. Not only have U.S. power companies stopped building nuclear power plants, they have closed six reactors since 1996 that had become too expensive to operate. Meanwhile, seven of Canada's 21 reactors have been "laid up" due to safety concerns and are unlikely to operate again.

For North American nuclear power, though, the worst may be yet to come. Wall Street analysts and the Washington International Energy Group project that as many as one-third of US and Canadian reactors are vulnerable to shut down in the next five years. The main reason is cost: nuclear energy cannot compete in increasingly competitive power markets.

Western Europe stayed with its nuclear expansion plans longer than the U.S. did, but since the 1986 explosion at Chernobyl sent a cloud of radioactive dust across Europe, the public has turned against nuclear power. Since then, construction has started on only three new reactors. France, long known as the most pro-nuclear country, now has a moratorium on nuclear plant construction, and the Environment Minister, Dominique Voynet, has called for making the ban permanent. A December 1998 poll found that only 7 percent of French citizens thought that nuclear power should be the top energy priority, compared to more than 60 percent who said the priority is renewable energy. The state-owned utility, Electricite de France, which has in the past put virtually all its efforts into nuclear power, has begun to invest in "pint-size" microturbines, and in the development of wind power, both in France and in Morocco.

Odlomke teksta v BOLD sem poudaril jaz. Celoten tekst na http://www.worldwatch.org/press/news/1999/03/04/

[Ice]

tomozuki, ne vem ce si sploh prebral moj post. ze podatek, da za izdelavo ene tone jedrskega materiala potrebujejo vec tisoc ton goriva (premog, nafta, transport, elektrika) ti mora povedati, da je to najnecistejsa in najbolj zapravljiv vir energije. in to je samo izdelava oz. pretvorba rude v palice za reaktor. potem je tu se transport do in iz reaktorja, skladiscenje, varnost itd. torej jedrska energija vsekakor ni ekolosko najcistejsa, ce se za samo pripravo pogojev za izkoriscanje te energije zasvinjas okolje bolj, kot to naredi nekaj TE (tocnih podatkov nimam v glavi, vendar se te stevilke gibljejo nekje okoli 3-7). transport do JE tudi nekaj porabi in sele potem lahko zacnes izkoriscati to "cisto" energijo.

kar se tice osoncenosti: v D je cez leto 1.300 - 1.900 ur soncnega sevanja (od 8.760 skupnih), od tega ~ 3/4 skozi poletje in vseeno se na veliko izplaca. tudi ce sonce ne sije direktno na celice (oblacnost) je izkoristek se vedno dovolj velik, da se proizvaja elektrika.

[Tomozuki]

V jedrski elektrarni Krško letno nastane približno 180 m3 nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter približno 7 m3 visokoradioaktivnih odpadkov. V industriji, medicini in raziskovalnih ustanovah nastane letno le nekaj kubičnih metrov RAO.

V enem letu nastale radioaktivne odpadke v Sloveniji bi lahko spravili v pritlično skladišče s tlorisom 8 x 8 metrov. To pomeni, da na vsakega prebivalca Slovenije odpade letna količina radioaktivnih odpadkov, ki bi jo lahko spravili v kocko s stranico 4,5 cm. Če bi enako količino električne energije proizvedli v termoelektrarni na lignit, bi letno nastalo približno 1.500.000 ton pepela, kar je približno 7000-krat večja prostornina.

V predvideni življenjski dobi elektrarne Krško bo vključno z odpadki iz razgradnje nastalo približno 20.000 m3 radioaktivnih odpadkov. S temi odpadki bi napolnili tri plavalne olimpijske bazene.

Link: http://www.sigov.si/arao/odpadki-slo.htm

VARSTVO OKOLJA

Med obratovanjem jedrske elektrarne nastajajo plinasti, tekoči in trdni radioaktivni odpadki. Za obdelavo odpadnih radioaktivnih plinov sta v elektrarni dva vzporedna zaprta kroga s kompresorjem in katalitsko sežigno pečjo za vodik ter šest zbiralnikov za razpad in zadrževanje komprimiranih razcepnih plinov. Štirje zbiralniki plinov se uporabljajo med rednim obratovanjem elektrarne, dva pa pri ugasnjenem reaktorju. Zmogljivost zbiralnikov zadostuje za več kot enomesečno zadrževanje plina. V tem času večina kratkoživih razcepnih plinov razpade, preostali plini pa gredo ob ugodnih meteoroloških razmerah v ozračje. Avtomatski merilniki radioaktivnosti v ventilacijskem jašku preprečujejo nenadzorovano izpuščanje, kadar je koncentracija radioaktivnih plinov večja od dovoljene.

Tekoče radioaktivne odpadke čisti čistilna naprava, ki je sestavljena iz rezervoarjev, črpalk, filtrov, izparilnika in dveh demineralizatorjev. Posebej se čisti kalužna voda iz uparjalnikov. Radioaktivnost izpuščene odpadne vode v reko Savo je znatno nižja od dovoljenih maksimalnih vrednosti. Vse trdne radioaktivne odpadke, ki nastajajo med obratovanjem elektrarne, pri vzdrževalnih delih in pri popravilih, zbiramo v obratu za trdne odpadke. Večina odpadkov so izrabljeni ionski izmenjevalniki, gošče iz izparilnika, izrabljeni filtri in drugi kontaminirani trdni odpadki, kot so papir, brisače, delovne obleke, laboratorijska oprema in orodje. Trdne radioaktivne odpadke stiskamo ali strjujemo ter polnimo v 208-litrske sode iz jeklene pločevine. Sode začasno shranjujemo v skladišču ob elektrarni.

Jedrska elektrarna je čist elektroenergetski proizvodni objekt, ki ne onesnažuje okolja. Med obratovanjem elektrarne se v okolici poveča sevanje za manj kot odstotek glede na naravno radioaktivno sevanje. To zagotavljajo sodobne čistilne naprave in nenehen nadzor okolice elektrarne.

Radioaktivnost na Krškem polju merimo že od leta 1974 na desetih mestih v okolici elektrarne. Na istih merilnih mestih potekajo meritve zraka, vode, padavin in bioloških vzorcev tudi med obratovanjem. Te podatke primerjamo s podatki o naravni radioaktivnosti in atmosferskem usadu pred obratovanjem. Prav tako smo spremljali stanje vode in biotopa v reki Savi in podtalnici. Tudi ta merjenja med obratovanjem nadaljujemo.

Link: www.nek.si

Vsi tehnološko pomembnejši objekti jedrske elektrarne stoje na masivni železobetonski plošči, zasidrani v glinasto - peščene sloje pliocenskih usedlin Krškega polja. Ta plošča tvori čvrst in potresno varen temelj. Zgradbe so projektirane in grajene tako, da brez poškodb zdržijo potres devete stopnje po MCS potresni lestvici.

Pri pretokih reke Save, večjih od 100 kubičnih metrov na sekundo, hladimo kondenzator pretočno. Pri manjših pretokih je pretočno hlajenje kombinirano s hladilnimi celicami, tako da pri najmanjšem pretoku odvzamemo le 10 kubičnih metrov vode na sekundo iz Save, ostalih 15 kubičnih metrov na sekundo pa recirkuliramo s hladilnimi celicami.

Temperatura vode v Savi lahko po mešanju s hladilno vodo naraste največ za 3°C in ne sme preseči 28°C.

[lasagna]

vsakega prebivalca Slovenije odpade letna količina radioaktivnih odpadkov, ki bi jo lahko spravili v kocko s stranico 4,5 cm.

Temperatura vode v Savi lahko po mešanju s hladilno vodo naraste največ za 3°C in ne sme preseči 28°C.

V ponedeljek bom povprašal, če lahko dobim svojih 25+ kock s stranico 4,5 cm za lastno rabo (radiestezija, obsevanje, terapija).

Toleranca 28 stopinj bo povečana zaradi neustrezne diplomatske politike s Hrvaško, tako da bo Sava lahko privlačnejša od dalmatinskega primorja.

[Tomozuki]

V ponedeljek bom povprašal, če lahko dobim svojih 25+ kock s stranico 4,5 cm za lastno rabo (radiestezija, obsevanje, terapija).

Toleranca 28 stopinj bo povečana zaradi neustrezne diplomatske politike s Hrvaško, tako da bo Sava lahko privlačnejša od dalmatinskega primorja.

No, še turizem se bo razvil poleg :grrr

Glede kock pa, hm, nevem, pomoje so že sprešane. Prijavi se za nove :)

[lasagna]

No, še turizem se bo razvil poleg :grrr

Menim, da bi bilo prav, če nama dajo takšno temo, kot sta jo deležni Vale in Manu :P

Aja, veter že par dni ne piha (da ne bo prec off)

[Tomozuki]

Menim, da bi bilo prav, če nama dajo takšno temo, kot sta jo deležni Vale in Manu :P

Aja, veter že par dni ne piha (da ne bo prec off)

To pa res, konkretno smo iz teme :unsure: Pri nas je skoz vetrovno (jemo takšno hrano) :D

[hotschko]

ze podatek, da za izdelavo ene tone jedrskega materiala potrebujejo vec tisoc ton goriva (premog, nafta, transport, elektrika) ti mora povedati, da je to najnecistejsa in najbolj zapravljiv vir energije.

ICE,

mene pa res zanima na kakšen način se porabi vse to gorivo za pripravo jedrskega goriva za elektratrno ... imam občutek, da te je nekdo na suho ... :o

[RAN]

ICE,

mene pa res zanima na kakšen način se porabi vse to gorivo za pripravo jedrskega goriva za elektratrno ... imam občutek, da te je nekdo na suho ... :o

Najbrž ga ni.

Prvo odkopat. Separirat. Sušit. Zapakirat. Peljat obogatit (čez atlantik).

Postopek bogatenja (koncentrirat). Nazaj pripeljat. Vgradit.

Vsaka faza zahteva vložek energije.

Mislim pa da je ta še vedno zanemarljiv - glede na izplen.

Sicer tega ne bi počeli.

B)

[hotschko]

Vsaka faza zahteva vložek energije.

Mislim pa da je ta še vedno zanemarljiv - glede na izplen.

Sicer tega ne bi počeli.

B)

my thoughts excatly ... why bother then ... :hmm:

Popravljeno Februar 22, 2004. Popravil hotschko

[Ice]

izkop rude delajo rocno? prevoz do predelovalnice rude rocno v samokolnicah? v predelovalnici seveda ne porabijo nobene energije (konec koncev je samo kaksnih 20-30 "postaj", preden se pridobi uporaben material za NEK), se najmanj elektricne (najvecja preverznost je, da za to uporabljajo termoelektrarne), nadaljni prevoz do NEK se dogaja rocno v samokolnicah....... get my drift?

temu se pravi ekoloska analiza tokov snovi. in v tem se marsikatera se tako "cista" energija naenkrat pojavi kot "skret prve klase". in da, tudi fotovoltaicne celice niso tako nedolzne v tem pogledu.

[Ice]

Najbrž ga ni.

Prvo odkopat. Separirat. Sušit. Zapakirat. Peljat obogatit (čez atlantik).

Postopek bogatenja (koncentrirat). Nazaj pripeljat. Vgradit.

Vsaka faza zahteva vložek energije.

Mislim pa da je ta še vedno zanemarljiv - glede na izplen.

Sicer tega ne bi počeli.

B)

iz istega razloga kot vozijo sveze spanske jagode cistiti v maroko, mleti v francijo, fermentirati v nemcijo, pakirati v italijo, da jo lahko popoldne kupis v sloveniji. logicno a ne?

tako en 100 g jogurt, preden pride na mizo, naredi ~3.500 km po evropi.in teh kilometrov in skode okolju sigurno ne vstejejo v koncno ceno izdelka.

ce naredis ekoloski izracun tokov snovi in upostevas vse stroske,kar do danes se vedno ne delajo, drugace bi 1 kg kruha stala malo vec :devil: , da o drugih stvareh ne govorimo.

[RAN]

dogaja rocno v samokolnicah....... get my drift?

Potrebna energija za transport je odvisna od razdalje in mase transportirane snovi.

Človek kot "motor" za transport ima izredno mali izkoristek.

Tako da tudi če bi se s "karjolami" tovor prepeljaval je to energetsko izredno potraten način.

B)

[Ice]

ok ran, ok. :grim kaj bolj onesnazuje okolje, clovek kot delujoci organizem ali izgorevalna masina? ;) ni vse v ekvivalentnosti porabe energije.

[RAN]

ok ran, ok. :grim kaj bolj onesnazuje okolje, clovek kot delujoci organizem ali izgorevalna masina? ;) ni vse v ekvivalentnosti porabe energije.

Glede na to da smo za ustrezno prehrano že pol sveta iztrebil, ostalo polovico pa zasvinjali, je odgovor na dlani.

Pri čemer je špricanje z insekticidi in pesticidi samo en segment onesnaževanja.

ICE :grim

[Tomozuki]

Ice,

po moje pretiravaš ... izkop premoga za delovanje termoelektrarne je energetsko precej bolj potratno kot priprava goriva za JE.

Nikjer še nisem slišal, da bi v bližini izkopališč imeli povišano žarčenje, ravnotako pri predelovanju. Pravtako, če me še kemija ni zapustila, da ti eno snov narediš radioaktivno mora priti do reakcije, saj tudi atomska bomba sama po sebi ne seva skoraj nič, preden ne poči. Tista modrikasta radiokativna svetloba, ki naj bi jo oddajali ožarčeni predmeti je vbistvu kemijska reakcija pri kateri se cepitve jeder odražajo kot električne iskre. Vse skupaj je treba "pognat" da deluje in seva. Tako kot je avto treba zakurblat, ker če stoji na mestu je samo kup plehovja.

[Ice]

tomozuki, s teboj se nima smisla pogovarjati, ker enostavno ne preberes in ne dojames bistvo povedanega. lepo zivljenje zelim.

[Tomozuki]

tomozuki, s teboj se nima smisla pogovarjati, ker enostavno ne preberes in ne dojames bistvo povedanega. lepo zivljenje zelim.

Hvala enako ;) Glede vsega...

[Alla]

Tomozuki, specialno zate...šnelkurz o radioaktivnosti. Če te zanima še kaj, ti rade volje poiščem in napišem.

B)

RADIOAKTIVNOST

Kaj je radioaktivnost?

Atomska jedra večine naravnih nuklidov (nuklid = atomske vrste posameznega elementa, ki imajo različna masna števila) so stabilna. Jedra okoli 1200 nuklidov (radionuklidi)pa so neobstojna (nestabilna, radioaktivna), kar pomeni, da prehajajo, neodvisno od zunanjih vplivov in ob oddajanju visokoenergetskega (ionizirajočega) sevanja, v druge nuklide (radioaktivni razpad atomskih jeder). Razpolovni čas je čas v katerem razpade polovica jeder nestabilnega nuklida in je karakterističen za ta nuklid.

Umetna radioaktivnost pa je posledica jedrske reakcije (pretvorbe atomskega jedra), ki poteka pri obstreljevanju atomskih jeder z visokoenergetskimi delci (ali z žarki gama). Kot posledica jedrske cepitve nastajajo številni radionuklidi.

Problematika atomskih odpadkov

Radioaktivne odpadke delimo na 3 skupine:

•Šibko aktivni odpadki (ostanki filtrov, čistilnih naprav, kontaminirani laboratorijski pripomočki...), ki so jih doslej pogrezali v morje, zakopavali v tla ali pa skladiščili v solnih rudnikih

•Srednje aktivni odpadki sestojijo iz delov jedrskih central, močno radioaktivni ostanki pri procesih čiščenja in odpadki iz jedrskih raziskav ter nuklearni medicini. Še leta 1972 so potopili 3800 ton takih odpadkov v Atlantski ocean. Ker pa ni posod, ki bi kljubovale morski vodi skozi stoletja, je treba računati, da se bodo te in druge radioaktivne snovi v prihodnjosti sprostile in vstopile v prehransko verigo ter prej ko slej prišle do človeka.

•Velik problem pa pomenijo visoko radioaktivni odpadki, ki nastanejo kot visoko radioaktivna tekočina pri ločevanju urana in plutonija iz porabljenih gorivnih elementov v napravah za regeneracijo goriva. Zadovoljivega načina skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov NI. Atomskih odpadkov ne moremo uničiti, kajti razpad je točno določen z razpolovnim časom ( stroncij 90 – 28 let, cezij 137 – 30 let, samarij 151 – 80 let, plutonij 239 – 24300 let, jod 129 – 17 miljonov let).

Zaradi dolgoročnih problemov pri odstranjevanju jedrskih odpadkov na našem planetu, so razmišljali tudi o shranjevanju le teh v vesolju, vendar bi stroški za kg jedrskih odpadkov znašali cca 200.000 $ (ZRN naj bi v letu 1990 pridelala 180 t visoko aktivnih odpadkov).

Vplivi sevanja

Na sevanje najbolj občutljivo mesto v celici je celično jedro s kromosomi, ki so zgrajeni iz dezoksiribonukleinske kisline (DNA) in proteinov. Kratkotrajno obsevanje z 1 mSv v vsaki obsevani celici povzroči pretrganje verige v dvojni spirali DNA, medtem ko povzroča obsevanje s 50 mSv dvojno pretrganje verige.

Delovanje sevanja ima tako lahko dolgoročne posledice za celice. Zaradi tega ne nastajajo nove celice, predvsem krvničke in sluznične celice. Drugič, sevanje spremeni tudi genetski zapis dedne zasnove, ki ga določa zaporedje nukleotidov v DNA. Posledica tega so mutacije, ki lahko povzročajo spačke v potomstvu, motnje metabolizma, mrtvorojenost in druge dedne poškodbe. Sevanje povzroča tudi rakava obolenja, pri čemer je pomemben podatek, da se tako obolenje pojavi šele 10 do 30 let po obsevanju.

[Tomozuki]

Alla, hvala, da si se potrudila, ampak vse to že vem ;) Torej, tvoj namen je bil dober...

Ni več kaj iskat skoraj, ker sem si na netu že skoraj vse prebral. Seveda ne v enem tednu ampak v parih (beri: 6-ih) letih od kar mam internet. Vi mene raje prepričajte, da se vetrna energija bolj splača kot karkoli druga. Zaenkrat brez večjega uspeha :wacko:

[Alla]

No, če te problemi skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov in posledice le tega ne prepričajo in če je veliko tebi podobnih......hja no.....recimo, da mi je prekleto žal, ko vidim kako uničujemo naš planet..... :? :(

[Tomozuki]

Ko si že pisala o milisievertih (mSv) ti lahko povem, da tudi trenutno prehajajo skozi tvoje telo. Na leto prejmeš tudi ti okoli 5-10mSv že zaradi naravnega odzadnja. Nevarne doze pa se začnejo od 50mSv naprej, saj DNK nima več možnosti podvajanja. Če žarčenje prizadene veliko celic (spolnih predvsem), se lahko zgodi, da je novo rojeni osebek mutant (spaček, kakorkoli). Čornobilski delavci "likvidatorji", ki so gasili in odstranjevali razbitine 4. reaktorja so prejeli doze tudi do 250mSv, predvsem se je gašenje in s tem radiacija zavlekla zaradi reaktorskega moderatorja grafita, ki ob previsoki temperaturi začne goret in ga zlepa ne pogasiš. Danes večina teh ljudi bolega za levkemijo, ki je najpogostejša vrsta karcinoma zaradi radioaktivnosti. Krivci za to so predvsem tedanja komunistična oblast, neizkušeno osebje in neupoštevanje strokovnjakov (ki so dan prej napovedovali, da se bo s takšnim ravnanjem z reaktorjem povzročila katastrofa), sama zasnova reaktorja z negativnim koeficientom (odvzem hladila, povečevanje reaktorske moči), počasne krmilne palice, neoskrbljenost z jodovimi tabletami itd. Tudi če pri nas raznese Krško (verjetnost je minimalna že zaradi zasnove reaktorja), sevanja ne bo saj 2m debel betonski zaščitni hram ščiti tudi pred gama žarčenjem, ki se na betonu večinoma preneha. Edina prostorska težava so danes odpadki, katere bodo začeli s odobritvijo ozemlja tudi globinsko ali površinsko zakopavat. Francija je ena od držav, ki so dokazale da je varno dolgoročno zakopavanje možno. Torej, kje je vzrok za skrb? :?

[Tomozuki]

No, če te problemi skladiščenja visoko radioaktivnih odpadkov in posledice le tega ne prepričajo in če je veliko tebi podobnih......hja no.....recimo, da mi je prekleto žal, ko vidim kako uničujemo naš planet..... :? :(

Raje prepričuj ljudi da se bojo manj v avtomobilih vozli (ki so definetivno največji polutanti na zemeljski obli - topla greda ima dolgoročen vpliv), pa boš več nardila za naše dobro, kot je drkanje z odpadki, ki bodo vrnjeni od tam od koder so prišli. Ne rečem, da so vsi odlično skladiščeni 95% pa ziher. Od tega teh 5% pade na Rusijo...