Chai
Bliža se noč, cel dan že vozimo po ravni hamadi brez rastlinja, preko katere ves čas rahlo pihlja vetrič in ni ravno prijetno za spanje. Prostranstva so neizmerna in kar malo te stisne pri srcu, ko pomisliš, da je površina Libije za 90 Slovenij, in večina te površine je ravna, izsušena hamada.
Pogled na Saharo se nam tako malo popravi: v mislih si jo vedno predstavljamo kot ogromne količine peska in sipin, a dejansko je Sahara dosti več kot to. Že samo ime, Sahara, v arabščini dejansko pomeni »puščava, suho, izsušeno, nerodovitno, nezanimivo«. Mi, »ta beli«, pa smo to veliko področje poimenovali kar »Puščava Puščava« (Sahara desert) in osnovnošolske učitelje naučili (narobe) povedati, da »tam so pa sipine«.
Kanarček naenkrat skrene ostro proti zahodu in po nekaj km, se znajdemo v zavetju večjih šopastih grmovij zaraslih v peščeno zaplato. Za najbolj primernim grmom, ki nam bo nudil zavetje, naredimo tabor.
Med tem ko motoristi še vedno krožijo po pesku, Libijci naberejo dračje, naredijo platneno ograjo za zavetje v katero položijo velik tepih na katerem kasneje zaviti v deke spijo. Ob robu »spalnice« zakurijo ogenj in posedejo ob njem.
Ne mudi se jim, mirno uživajo prihajajoči večer in Abdul se loti obrednega kuhanja čaja. Čajnik napolni z zališči zelenega čaja, jih prelije z vodo in postavi na žerjavico. Med tem v mali plehnati lonček, nekoč konzerva, do četrtine napolni s sladkorjem in v vrsto pripravi male kozarčke za čaj. Ko voda povre, prelije tekočino v enak čajnik, le da je ta manj črn od ognja in brez zelišč. Čaj neskončnokrat pretoči iz čajnik v lonček in nazaj, z umirjenimi rutiniranimi gibi in z vedno večje višine, da se naredi pena, ki jo potem iz lončka razporeja po kozarčkih. Ko se v kozarčkih nabere dovolj pene, prilije v kozarčke še čaj ki ga je dobrodušni, mirni Abdul, poimenoval makiato. Okus čaja v prvih nekaj krogih je močan, rahlo trpek, po tretjem krogu, ko moč svežih zelišč malo popusti, pa postane prav odličen.
Motoristi pozaspijo, Bladzo in Noise pa tja do polnoči opazujeta svetlobo-ogenj, ki prihaja iz petih naftnih vrtin na alžirski strani, kakih 50km stran, in na veliko komunicirata z Libijci. Poskušata vsaj, a ko ni vsaj približnega skupnega imenovalca (jezika), je težko, in nivo angleščine ostane bolj na zumba-zumba.
