Maxi skuterji, skuterji, mopedi in kolesa z motorjem

Najdi keiko, pa poglej kaj vse je gospodicna prefurala z er6f, predno je letos presedla na tracerja. Fotkala je ful in pisala dobre in natancne poste. Pele cist po moško. 

Hvala imam. Imam širšo od Swmotecha. Jo na sedež pripnem pa mi ni ravno ok. Bi ploščo dal spodaj pa so sopotnikove roče v napoto. Brez je pa čist gol moped zadaj. Ma odlično izgleda na tvojem. Bom si malo dvignjeno ploščo naredil,da bo šla torba nad ročaji. Sam še lenobo preženem pa bo.😁

21. DAN…Verona – Domžale (363 km) Po zajtrku (po mojem sva se receptorju sredi noči tolk zasmilila, da je rekel, da je v to ceno vključen tudi zajtrk, ker mislim, da ob bookiranju ni pisalo, da je vključen) sva nase navlekla nagravžno vlažno opremo….bljak…..in ugotavljala ali naj greva še na ogled Verone ali naj se spokava domov, glede na to, da vremenska ni bila ravno obetavna. Mah, če sva že tukaj greva pogledat vsaj tisti Julijin balkon….in sva šla…..gužva itak taka, da zraven ne moraš, ampak za srečo sva jo (no jaz, ker naš pa ni tak...sam za rokco hahahah) pošlatala po joški (mogoče je to pomagalo, da naju po poti ni več pralo oziroma samo še od Vrhnike do Domžal), slikala balkon »Romeo, o Romeo« :P, potem pa via AC direktno domov.   Povzetek vsega….luštno je blo, čeprav vreme dobro tretjino poti ni ravno sodelovalo, čeprav je bilo (spet) premalo časa za vse….važno da sva prišla do opic in da je tehnika zdržala hahahah.  Skupno sva pridelala 8.133 novih kilometrov na števcu (verjetno se bo moj stroj zdaj lažje prodal, kot en mesec nazaj hahahaha) in neizmerno več neprecenljivih vtisov in dogodivščin….za vse ostalo je tu mastercard, ki sva ga osušila vsak za 1.906 eurčkov (všteto vse od trajekta, prenočišč, cestnin, vstopnin, spominkov,hrane)…..od tega je za 1.155 eur goriva, pri porabi 4,2 L/100 km (F800S) in 5,3 L/100 km (S1000R).      To je blo to za ta dnar                     

19. DAN….Zaragoza – Barcelona (427 km) Jutranja inšpekcija zadnje gume na mojem stroju je ugotovila, da glede na slabo vremensko ob vračanju domov s čisto plešasto gumo ni tvegati in bi bilo zadevo dobro čimprej menjati (čisto vsako potovanje delava pitstope pri vulkanizerjih, ali zaradi predrtih ali pa zvoženih gum, tako da tudi tokrat se pač nisva mogla izneverit tradiciji)…..v Zaragozi sva nagooglala vulkanizerja in se naslikala tam…..itak nihče ne govori nič drugega kot špansko, se pravi google translate…..ko se nekako sporazumeva kaj bi rada, seveda nima nobene moto gume na zalogi, jih pa ima v skladišču 20 km stran in do 12ih lahko pripeljejo (ok ura je 9.00, tri ure za 20 km, halo).  Lahko pa jih greva sama iskat pravi stric…..glede na to, da imava v Barceloni še nekaj v planu za ogled preden se naloživa nazaj na trajekt za domov ni druge, kot da moj s kamelo skoči po gumo…..kamela saved the day again 😉 in čez dobro uro sva bila že na poti naprej proti gori Montserrat, kjer je nek samostan. Gor pa cela zima (spet, iz 30+ spet na mraz) in megla tako da z žičnico in razgledom na samostan z vrha gore ni bilo nič in sva se raje zavlekla v bar na vroč čaj in sladico. Tačas se je vsaj v eno stran malo razkadilo, da je bilo malo razgleda, potem pa še naprej proti Barceloni, najprej v pekarno od prvega dne po kruh za zajtrk na trajektu (žal tistega s suhim sadjem ni bilo več, je bil pa z medom, kakvom in 7 žiti čisto ok) potem pa na hrib  Tibidabo, kjer je ena superduper kičasta cerkev in žal samo meglen razgled na Barcelono…..gor je sicer zabaviščni park, ki pa trenutno ne obratuje. Ker sva že dva dni pred tem dobila od Grimaldija obvestilo, da bo trajekt odplul šele ob 2.30 zjutraj namesto ob 23.oo sva imela še dovolj časa za zadnjo špansko večerjo v tistem luštnem tapas baru s prvega dne Vaso de Oro. Malo pred polnočjo pa sva se odvalila počekirat v pristanišče, tokrat nas je bilo kar precej na motorjih za vkrcanje, tako da sva med čakanjem malo debatirala z dvema gs-ovcema iz Ukrajine in Moldavije. Potem pa vkrcanje. Kdaj smo dejansko izpluli nimava pojma, ker sva zaspala kot ubita do sredi dopoldneva naslednjega dne…..20 ur dolgčasa, spanja, svaljkanja po kabini in prehranjevanja.   20.DAN…Savona _ Verona (315 km) Zaradi zamude je bilo izkrcanje v Savoni predvideno ob 22.00 zvečer, ampak se je zadeva še zavlekla zaradi border police kontrole, tako da smo po pristanku v Savoni ostali ujeti na trajektu do pol enih zjutraj. Vmes je začelo zunaj še ulivati na žive in mrtve, tako da smo malo pred eno zjutraj dobesedno zaplavali s trajekta….midva pa pred sabo še dobrih 300 km ouuuu jeah. Še preden sva prišla iz pristanišča sva bila mokra do gat….no midva sva vsaj imela dežjake, dva italjana na nekih športnih pilah sta reveža šla v ta vesoljni potop samo v neki kratki jakni in kavbojkah….ampak radosti motorizma, to gre pač zraven. Ob pol štirih zjutraj sva se pred hotelom MOntemezzi (top nov hotel malo izven Verone za res nizko ceno) mokra kot miša in zmrznjena zvalila z motorjev….samo še vroč tuš in sušenje cunj in škornjev s fenom, da bo do zjutraj vsaj kolikor toliko suho.

Sam da pridem iz te blesave bolnice, pa se ti oglasim.