Skoči na vsebino

Dolomiti


suzuki

Priporočene objave

Bi mi mogoče kdo delal družbo enkrat kadarkoli od 17-24 julija po Dolomitih.

Najboljš, da greš kar sam... moje mnenje...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Bi mi mogoče kdo delal družbo enkrat kadarkoli od 17-24 julija po Dolomitih.

tudi jaz bi rabil družbo po Dolomitih nekje od 23.07. do 04.08.2002 za kak teden dni. saj bi šel sam, ampak ...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Bi mi mogoče kdo delal družbo enkrat kadarkoli od 17-24 julija po Dolomitih.

tudi jaz bi rabil družbo po Dolomitih nekje od 23.07. do 04.08.2002 za kak teden dni. saj bi šel sam, ampak ...

ampak?? Po tako lepih krajih se je najlepše voziti sam. OK, če nastane kakšen problem, si v dosti večjih težavah, pa tudi družba je po eni strani zelo OK... samo...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

ampak??  Po tako lepih krajih se je najlepše voziti sam. OK, če nastane kakšen problem, si v dosti večjih težavah, pa tudi družba je po eni strani zelo OK... samo...

se popolnoma strinjam s teboj. po SLO se večinoma vozim sam, vendar mi je prvič da se odpravljam za teden dni v tujino z motorjem sam.

glede takih potovanj nimam nobenih izkušenj, opreme...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Hanzi, mi gremo od 18. do 21. v dolomite. lahko se nam pridružiš.

Gremo pa: Kasti, Pjotr, Twist, Drekavac pa še neki neforumašev, imeli bomo tudi spremljevalno vozilo.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Gremo pa: Kasti, Pjotr, Twist, Drekavac pa še neki neforumašev, imeli bomo tudi spremljevalno vozilo.

Spremljevalno vozilo, svašta. Kaj boste pa notri furali, rezervne dele al postelje al kaj?? Mater, saj ne greste na Paris Dakar :?: :roll: :x :?: :roll: :shock:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ja, Noise, veš, gre eden z Aprilio Pegaso zraven, pa moramo nekako rezervne dele s sabo peljat... :twisted: :twisted: :twisted:

Ma ne, grejo še punce in otroci zraven, tisti ki se ne vozijo na motorjih. Gre pa avto čisto po svoji trasi.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Se zna zgodit da se vam pridružim. Če bom le lahko Triglav prestavil. Datumsko mislim in upam da mi bo uspelo.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Me pa zanima,če god ve ali je še kje v evropi kakšno podobno področje kot so Dolomiti, mislim tudi na moto frendly.

V Dolomitih za zdaj še nisem bil, zato težko primerjam, poznam pa francoske savojske alpe, ki sem jih vozil z avtom in biciklom. Če so ti všeč visoki prelazi in dolgi vzponi, potem je to to. Sicer so pa fr pireneji krajši a strmejši. No, ja, pač gledam z vidika biciklista. Tourjezakonpress 8)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Me pa zanima,če god ve ali je še kje v evropi kakšno podobno področje kot so Dolomiti, mislim tudi na moto frendly.

V Dolomitih za zdaj še nisem bil, zato težko primerjam, poznam pa francoske savojske alpe, ki sem jih vozil z avtom in biciklom. Če so ti všeč visoki prelazi in dolgi vzponi, potem je to to. Sicer so pa fr pireneji krajši a strmejši. No, ja, pač gledam z vidika biciklista. Tourjezakonpress 8)

Hvala za info :lol:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Tudi jest (in Andro, VTR 1000) računava na tale vikend + še nekaj dni podaljška. Mislim, da tudi vreme končno bo... :lol: 8) :oops:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Tudi jest (in Andro, VTR 1000) računava na tale vikend + še nekaj dni podaljška. Mislim, da tudi vreme končno bo...  :lol:  8)  :oops:

Bi me vzeli zraven?

Meni po Hrvaški izkušnji kar nekako več ne dišijo preveč solo variante.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Suzuki, potem se pa mogoče kje srečamo, daj pošlji mi GSM številko, pa se kaj pokličemo, če boste šli...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Zdaj pa res ne vem kaj naj naredim. Motor čaka servis, triglav je padel v vodo sja jutri.

Napiši drekavec kdaj imate odhod v dolomite. Ti pošljem GSm na mail.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Odhod imamo 18. (četrtek) zjutraj ob 8:30 izpred OMV bencinske črpalke na kamniški obvoznici. Te jutri pokličem...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Hola!

Hja, tole je pa težko razložit... Skratka, kot sem napovedal v topicu o dnevnih furah, so Dolomiti zaradi slabega vremena spet odpadli, zato sva z Rudetom mislila minulo soboto skočiti samo do GO in nazaj, priključila pa bi se nama tudi Hanzi in Mare1. No ja, nič posebnega, v glavnem obisk moto trgovin.

Ampak zjutraj me je prebudil tak sonček, da nisem več zdržal in sem se v hipu odločil: Dolomiti SAD ili NIKAD! Poklical sem vse prizadete in vsi so bili takoj ZA - namesto en dan v GO gremo za dva dni v Dolomite!!! Tako smo se zgoraj našteti dobili v Kalcah, odvrgli odvečno kramo v Katkin avto (joj, kako žalostno je gledala za nami...) in planili po v za to smer najlepši cesti čez Idrijo (kjer smo na hitro polizali en sladoled!), preko Mosta na Soči, v Tolmin, Kobarid, Bovec, pa čez prvi prelaz (Predil, 1156m), mimo čudovitega Rabeljskega (in ne Belopeškega jezera, kot me je Gregs lepo popravil in Rude kvalitetno zavedel!) in skozi Sella Neveo proti Tolmezzu. Na trenutke prav ozka cesta je famozno speljana po ful zavitih tunelčkih, spodaj v dolini pa teče voda kot ena majhna Soča (po barvi), pa stari mostovi, slapovi... ahhh, kako lepo!

No, na takih mestih se malce ustavimo za slikanje, pa hitro naprej proti Tolmezzu, kjer pridemo na glavno cesto in kmalu je pred nami naslednji prelaz, Passo della Mauria (1295m), kjer smo spet dobro segreli boke naših gum, pa mimo Ampezza do Cortine. Od tam smo dali gas čez Passo di Falzareggo (2106m), ki ga že od nekdaj ne maram: cesta grozljivo slaba, grbine, luknje - se vidi, da je to "dolomitska turistična (hja, in tovorna) avtocesta") in naprej čez precej bolj prijazen Passo Pordoi (2239m) proti Canazeiu, kjer smo hoteli prespati. Da zadeva ne bi bila preveč enostavna, smo na vožnji s Passa Pordoi 6 km pred Canazeijem zavili na desno in čez Sella Joch oz Passo Sella (2244m) in pod čudovitim Sassolungom), zavili skoraj do Bolzana, pot podaljšali za kakih 100 km, saj smo tako prišli v Canazei z druge strani (z zahoda). Poanta je bila, da se peljemo skozi Eggen Tal, čudovito dolino, kjer je na začetku med stramimi skalami prostora le za mega lepo speljano cesto in divjo rečico.

A glej ga zlomka, prvi (in najlepši del) ceste skozi Eggen Tal je bil zaprt!!! Zato smo morali na obvoz in neplanirano še čez en prelaz, Passo Nigra (1688m) :lol: . Nato pa smo čez Passo di Costalunga (1745m) končno prispeli v Canazei, kjer smo v kampu hitro postavili hiške in odšli v čudovito pizzerijo na zares zaluženo večerjo. Imeli smo srečo, ker smo dobili (soglasno ocenjeno) najbolj postavno kelnarco, za bonus pa še s tako lepim nasmehom, da me... ahhhh, moje ubogo srce... najbolje, da kar neham s tem... Aja, pa hrana je bila tudi odlična!

Naslednje jutro smo po obiskih trgovin, zajtrku, pisanju kartic, tuširanjih itd le krenili na pot, za kamp pa smo plačali 10 EUR/grlo. Za povratek smo izbrali drugo pot - pod 3343m visoko Marmolado, mimo čudovitega umetnega jezera in čez Passo di Fedaia (2047m), pa še malo naprej preko enega najlepših pasotov, Passo Giau (2238 m) nazaj do Cortine, pa spet preko Passo della Mauria (1295m). Ta dva prelaza smo uživali v vožnji kot bubregi v loju, to je res enkratno (mislim, lahko je tudi večkratno, ker gremo lahko večkrat, ampak vsakič posebej je pa enkratno :oops: :D :lol: !!!) No, res je tudi, da se je tu naša LS vožnja že malce približala Sju...

Pa naprej do Tolmezza, kjer je bilo treba že kmalu za zavit za Sello Neveo in po isti ozki, zaviti, čudovito speljani cestici mimo Rbeljskega jezera spet čez Predil (1156m). Malo za italijansko slovensko mejo, tik pred Logom pod Mangartom, ko smo imeli v planu še Vršič in hranjenje v Kranjski Gori, pa je začelo pršiti. Počasi, a vztrajno. Hiter posvet in soglasno smo sklenili, da tokrat izpustimo Vršič in planemo čim hitreje proti domu, da nam bo morda uspelo uiti dežju. Hitro se odpeljemo natankat v Kobarid, kjer pokličemo naokoli, kakšno je kaj vreme. Zvemo, da je na S vse mokro, na J pa zaenkrat OK, a se iz varnostnih razlogov (da nas ne bi dobil dež) pri vožnji po čudoviti cesti do Idrije spet malce približamo Sju. V Idriji še ni panike zaradi dežja, zato naredimo še postanek za edini resni obrok hrane ta dan, taveliko "skledo" sladoleda, potem pa se v ne prav rahlem drncu odpeljemo proti domu. Na Kalcah se ustavimo, poslovimo in damo gas vsak na svojo stran. Ker nekaterim še ni dovolj, Hanzi skoči še do Planinskih rid, jest pa do Stare pošte, na sok (in pozdravit našo Alenčico), potem pa obrnem zares domov, kjer si privoščim pivce, ogled posnetka za spremembo zelo zanimive MotoGP dirke in, končno, zasluženo posteljo.

Kaj naj še rečem: doživel sem zares čudovit vikend!!! K temu je največ pripomogla odlična družba, ostalo so naredile enkratne Dolomitske ceste. Prevozil sem 897 fantastičnih km (ostali še več!), prevozili 11 prelazov in vsi smo enotnega mneja - še, še in še Dolomitov hočemo! Seveda bi bila bolj "prava stvar" štiri ali pet dni potepanja, saj smo tokrat morali spustiti tako čudovite reči kot je Stilfser Joch (Passo di Stelvio, 2757m) in Mendel Pass (Passo di Mendola, 1363m) pa še kaj bi lahko naštel, a se Dolomite splača pogledati tudi le za vikend (pa čeprav je treba, kot sem ugotovil po kratkem premisleku, na vsakih osem do devet takihle Dolomitov zamenjati gume... :shock: ja ja, življenje je kruto, že od nekdaj... :cry: ampak mi se ne damo - za gume se vedno najdejo tolarčki... 8) ).

Še letos gremo spet!!!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

in planili čez Idrijo (kjer smo na hitro polizali en sladoled!), preko Mosta na Soči, v Tolmin, Kobarid, Bovec, pa čez prvi prelaz (Predil), mimo čudovitega Belopeškega jezera in skozi Sella Neveo.

Saj nocem biti picajzlarski, ampak to jezero je Rabeljsko (Belopeska so pod Mangrtom na italijanski strani..) ... :wink:

Sem vam pa kar malo fous... ampak tudi zame se pride cas Dolomitov... :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Hola!

smo izbrali drugo pot - pod Marmolado čez Passo di Fedaia in Passo (spet pozabil ime) in malo naprej preko enega najlepših pasotov, Passo Giau (2238 m) nazaj do Cortine, pa spet preko Passo Mauria. Ta dva prelaza  

Še letos gremo spet!!!

Ali si opazil na Passo di Fedaia(Marmolada) jezero? Tam se je kolega v petek, sredi množice turistov sleče do nagega in vrže v jezero. :oops: :D :D

Drugače so me pa Dolomiti presenetili z velikoooo gužvo na cesti. :?

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

DOLOMITI 2002 (18. – 20.7.2002)

Naj začnem dan pred odhodom. Rojstni dan, vse na kupu, v službi gre vse narobe (ja, Murphy), končno pridem domov malo pred peto. Ko se spravim prat motor, ker s tako umazanim pa že ne morem na pot, opazim, da je zadnja guma že čisto ‘out’. Hitro pokličem Iztoka, in na srečo ima še eno D207 na zalogi. Po uspešni menjavi (še enkrat hvala, Iztok), se končno spravim pakirat.

Dan D, dan odhoda. Zberemo se ob 8:30 pred OMV bencinsko, spijemo eno kavico, pa vruuummm. Pot nas pelje preko Kranjske gore, Trevisia do Tolmezza, kjer naj bi se dobili z Borisom in Vido na prvi bencinski črpalki po avtocestnem priključku. Pa se nismo, mi smo čakali na severu, Boris pa na jugu. No, po telefoniranju in usklajevanju, se Boris čez nekaj minut pripelje do nas in tako končno cela ekipa nadaljujemo.

Po dolgočasnem delu poti, ki nas vodi samo čez en prelaz, Passo Mauria (1295m), pridemo do mesta Pieve di Cadore, kjer v dolini opazimo dolgo jezero, imenovano Laggo di Cadore. Po ugibanju, kje se do tega jezera sploh pride, končno najdemo pot in ob jezeru spijemo kavico in pojemo prve sendviče.

Pot nadaljujemo do Cortine d’Ampezzo, kjer zgrešimo načrtovano pot in naredimo obroč, preko prelaza Passo Tre Croci (1814m), ob jezeru Laggo di Misurina, pridemo zopet v Cortino d’Ampezzo. Po natančnem ogledu zemljevidov končno nadaljujemo do prvega pravega prelaza Passo Falzarego (2105m), pa preko Passo Pordoi (2239m) do Canazzei-a in preko Passo Costalunga (1753m) do Viggo di Fassa, kjer nas doleti prvo presenečenje.

Na odcepu za Bolzano stoji tabla za zaprto cesto. Gledamo zemljevide, in ko ravno hočemo odriniti po zaprti cesti, do nas priteče prijazni domačin in nam pove, da po tej cesti ni mogoče priti do Bolzana. Tako gremo po zgornji, nekoliko daljši poti, preko prelaza Passo Nigra (1690m), do Bolzana.

V Bolzanu se zopet zgubimo. No, ne ravno zgubimo, ne najdemo ceste do Trenta. Po krajšem posvetu, gledanju zemljevidov smo končno našli cesto, tako da smo po čudivitih ovinkih prispeli na vrh prelaza Passo Mendola (1363m), kjer moja malenkost po nepotrebnem postavi motor na bok, sebe pa na asfalt. Veliko smeha, malo žalosti (moje), in pot prvega dneva končujemo v kampu Dolomiti v Sarnonicu, malo nižje od Mendole. Čudovit kamp!

Po zajtrku, jutranji kavi in mojem negodovanju odrinemo na pot šele okrog pol enajste ure. V kraju Dermola ugotovimo, da smo zopet malo zašli s poti, tako se ob jezeru Laggo di S. Augustina , preko mesta Cles pripeljemo do prelaza Passo Tonale (1883m), kjer vsi ob prvem pogledu na prelaz ostrmimo nad bloki. Zanimivo, pri nas na takšni višini še ena brunarica ne ‘laufa’, Italijani pa postavijo celo mesto, turistično naselje.

Po spustu zavijemo proti Bormiu, in po ozki in ovinkasti cesti prispemo na prelaz Passo Gavia (2621m). Lepo, na vrhu prelaza jezero, Laggo Bianco. Vendar smo vsi z mislimi že na prelazu Stelvio. Zato se kar hitro odpravimo dalje, preko Bormia do Passo di Stelvio (2758m), kjer si vzamemo malo daljšo pavzo, spijemo kavico, pomalicamo in se poslikamo na spletni kameri. Čudovito! Spust po tako zaviti, v hribe zarezani cesti je naravnost čudivit. Sledi neprijetno potovanje po dolgočasni cesti do mesta Merano, kjer se ločimo v dve skupini. Prva skupina se odloči oditi kar nazaj v Sarnonico, mi pa po daljši poti še preko dveh prelazov. Prvi je bil Passo di Giovo (2094m), nato pa je sledil še Passo di Pennes (2214m), pa zanimiva cesta, z mnogimi predori, do Bolzana, nato zopet preko prelaza Passo Mendola (ta cesta je res enkratna), tudi mi prispemo v kamp.

Tretji dan, zopet pozen štart. Preko Passo Mendola do Bolzana, nato je sledil nenačrtovan ovinek preko mesta Nova Levante, do Canazzei-a, kjer smo zavili proti prelazu Passo Fedaia (2057m). Lepo jezero Laggo Fedaia nam je dalo moči za nadaljno pot, do mesta Caprile, kjer sem se ločil od ostale skupine, in jo solo odjezdil do prelaza Passo Giau (2236). Čudovit prelaz, sem samo slikal in slikal. Nato me je pot vodila skozi Cortino d’Ampezzo do Pieve di Cadore, kjer sem zavil proti prelazu Mauria, pa preko Tolmezza, Tarvisia, Kranjske gore proti domu.

dolomiti.jpg

Skupno sem prevozil približno 1.350 kilometrov, videl sem 14 čudovitih prelazov in za vse skupaj porabil tri dni.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

in planili čez Idrijo (kjer smo na hitro polizali en sladoled!), preko Mosta na Soči, v Tolmin, Kobarid, Bovec, pa čez prvi prelaz (Predil), mimo čudovitega Belopeškega jezera in skozi Sella Neveo.

Saj nocem biti picajzlarski, ampak to jezero je Rabeljsko (Belopeska so pod Mangrtom na italijanski strani..) ... :wink:

Za to napako bi pa kr moja malenkost prevzela odgovornost ! Jest sem zamešal imeni in narobe povedal Suzukiju. :oops: :oops: :oops: Vsem se prav iskreno opravičujem res smo šli mimo Rabeljskega jezera (x2) ostalo pa vse natančno tako kot je zgoraj opisano manjkajo samo še slike :!: :?:

LP - Rude

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

yep hvala za družbo Mare tebi za vožnjo z mano pa čeprav je bila za tebe še vedno prehitra. Bomo šli naslednjič za cca 4 dni bolj KK.

Da kaj vidimo še okolice in ne samo fenomenalnih ovinkov in serpentin.

Ponovimo v jeseni oz naslednje leto z bolj konkretnim motorjem da mu na višini 2000+m ne bo zmanjkovalo zraka.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

suzuki:

"A glej ga zlomka, prvi (in najlepši del) ceste skozi Eggen Tal je bil zaprt!!!"

No jaz in Twist sva riskirala in prevozila cca. 6 znakov za prepovedan promet v obe smeri in končno prišla do blokade ceste, ki sva jo malo premaknila in odrinila naprej. Po nekaj ovinkih sva se najprej izogibala delovnim strojem, ki so na srečo mirovali, potem so bile sredi ceste zložene varnostne ograje, ki preprečujejo padanje kamenja s strmih sten; no kmalu pa je sledil šok, saj se je za dvemi ovinki pojavilo nekaj ogromnih skal ki so se usule na cesto!!!(verjetno je bil plaz - zato zapora ceste) Vendar sva našla nekaj prostora med njimi, tako da sva lahko nadaljevala pot do Bolzana - ostali pa so šli po obvozu. Midva sva tako prišparala cca. 30 km.

Vendar se je riziko poplačal, saj je soteska res fenomenalna in vredna ogleda!!! Če ima kdo namen iti tja, se za silo z motorji da celo zadevo prečkati, seveda če bo še naprej v takem stanju kot je bila pretekli vikend.

Nekaj ostalih vtisov pa je opisal že Drekavac! Aja pa še to: vsem zelo priporočam camp v Sarnonicu - zelo lepo urejen z bazenom in šotorom s klopmi in mizami kjer lahko poješ kakšen obrok; v glavni sezoni pa stane 7 eurov/noč!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.



×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!