Skoči na vsebino

Tomaž Humar


pupa

Priporočene objave

Jest bi na tem mestu napisal samo nekaj kar mi hodi po glavi.... Spomnim se, ko sem bil še otrok... vsi mediji in ljudje z ulice, so na polno častili naše alpiniste, ki so dosegali uspehe v Himalaji, za vsakih umrlim se je jokalo itd.... do njih so ljudje vedno kazali ogromno kazali spoštovanje..... in nihče ni komentiral v stilu "kaj jim je treba tja gor lezt, na šiht nej hodjo tko kot jest".

Jaz tega sicer ne razumem, spoštujem pa, da vsak dela/živi po svoje.

Ker ni javljal svojih podvigov več medijem, menim, da ga tudi ves ta medijski kraval okoli njega smrti ne bi niti malo veselil. Niti RIP-anje ...

Žal mi je, da nisem šel nikoli na kako njegovo predavanje.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jaz tega sicer ne razumem, spoštujem pa, da vsak dela/živi po svoje.

Ker ni javljal svojih podvigov več medijem, menim, da ga tudi ves ta medijski kraval okoli njega smrti ne bi niti malo veselil. Niti RIP-anje ...

Žal mi je, da nisem šel nikoli na kako njegovo predavanje.

Junija 2008 je za Delo na vprašanje novinarke "Kaj doživljate v steni?" z zanosom odgovoril: "Prvinsko iskro, čisto ljubezen, kanal, kamor bomo vsi šli po smrti. Kamen, stena, gora, to je nekaj prvinskega, nenarejenega - koncentrat pristnega. Spojiti se s tem je najti stik s sabo, z najpristnejšim delom sebe. Kdor pozna samo en odgovor, me bo videl v steni in bo rekel: "Norec. Ta se gre ubit." Kdor pa me zna brati med vrsticami, lahko začuti moj motiv."

  • Všeč mi je 3
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jest bi na tem mestu napisal samo nekaj kar mi hodi po glavi.... Spomnim se, ko sem bil še otrok... vsi mediji in ljudje z ulice, so na polno častili naše alpiniste, ki so dosegali uspehe v Himalaji, za vsakih umrlim se je jokalo itd.... do njih so ljudje vedno kazali ogromno kazali spoštovanje..... in nihče ni komentiral v stilu "kaj jim je treba tja gor lezt, na šiht nej hodjo tko kot jest".

Danes je popolnoma drugače, če ne živiš v sivem povprečju te ljudje kritizirajo... ljudje se ne "palijo" na nič drugega kot na junake kmetij in podobne "carje"...ne vem meni so všeč ljudje kot je bil Humar, še vedno čutim veliko spoštovanja do njih... to so ljudje, ki premikajo meje možnega v hribih, počnejo nekaj o čemer nekateri sanjamo... ma ne vem ali imam jaz čudne vrednote ali gre vsa družba v k*rac in časti samo še povprečnost... pa ne me narobe štekat, ne obudujem samo ekstremnih športnikov (alpinisti, Robič itd...) prav enako spoštujem tudi ljudi,ki se s trdim in poštenim delom prebijajo skozi življenje...... Ma ne vem na k*rac mi gre neumen folk, ki samo kritizirajo, majo prov nesramne gobce, ne poznajo spoštovanja, odkritosti in trdega dela...

No ja če se dotaknem še teme "tip je mel otroke, lahko bi bil malo bolj odgovoren", zelo dobro znan mi je primer očeta, od katerega otroci nismo imeli drugega kot razočaranje in veliko solz v mladih letih... in bog ne daj da umre, ker bomo vsi še dolgo plačevali njegove dolgove in vem da je takih še ogromno. Tako da se mi Humarjeva "neodgovornost" ne zdi tako huda, če ne drugega bodo Humarjevi otroci imeli vsaj ponos in lepe spomine.....

se popolnoma strinjam z napisanim.

Tomaž Humar je živel svoje sanje, gore so mu pomenile vse.Naj počiva v miru.Njegovi družini pa izrekam sožalje.

dr.looney

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Jest bi na tem mestu napisal samo nekaj kar mi hodi po glavi.... Spomnim se, ko sem bil še otrok... vsi mediji in ljudje z ulice, so na polno častili naše alpiniste, ki so dosegali uspehe v Himalaji, za vsakih umrlim se je jokalo itd.... do njih so ljudje vedno kazali ogromno kazali spoštovanje..... in nihče ni komentiral v stilu "kaj jim je treba tja gor lezt, na šiht nej hodjo tko kot jest".

Danes je popolnoma drugače, če ne živiš v sivem povprečju te ljudje kritizirajo... ljudje se ne "palijo" na nič drugega kot na junake kmetij in podobne "carje"...ne vem meni so všeč ljudje kot je bil Humar, še vedno čutim veliko spoštovanja do njih... to so ljudje, ki premikajo meje možnega v hribih, počnejo nekaj o čemer nekateri sanjamo... ma ne vem ali imam jaz čudne vrednote ali gre vsa družba v k*rac in časti samo še povprečnost... pa ne me narobe štekat, ne obudujem samo ekstremnih športnikov (alpinisti, Robič itd...) prav enako spoštujem tudi ljudi,ki se s trdim in poštenim delom prebijajo skozi življenje...... Ma ne vem na k*rac mi gre neumen folk, ki samo kritizirajo, majo prov nesramne gobce, ne poznajo spoštovanja, odkritosti in trdega dela...

No ja če se dotaknem še teme "tip je mel otroke, lahko bi bil malo bolj odgovoren", zelo dobro znan mi je primer očeta, od katerega otroci nismo imeli drugega kot razočaranje in veliko solz v mladih letih... in bog ne daj da umre, ker bomo vsi še dolgo plačevali njegove dolgove in vem da je takih še ogromno. Tako da se mi Humarjeva "neodgovornost" ne zdi tako huda, če ne drugega bodo Humarjevi otroci imeli vsaj ponos in lepe spomine.....

Se strinjam z zgoraj napisanim. Kar se pa tiče zadnjega odstavka - Kitajski pregovor pravi, da moški izpolni svoje poslanstvo, ko dobi sina, posadi drevo in napiše knjigo. Skratka pusti sled za seboj za prihodnje rodove, kar je Tomaž Humar vsekakor več kot izpolnil. Zapečkarji in ostali zavistneži, ki moralizirajo o tako velikih ljudeh se lahko samo zamislijo nad svojim življenjem.

Tomaž, R.I.P.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Najprej sem bil jezen nanj, ker se dokaj neodgovorno podaja v tako ekstremno steno. Po drugi strani ga globoko cenim, saj je živel življenje, kot si je želel.

Nikoli nisi vsem všeč. Zato naj vsak živi po svoje, prvinsko s posluhom za Življenje. Sedanje, kakor ono, na drugi strani naše doimenzije!

Vse spoštovanje! :worship:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

"Ko se ti od vetra in mraza zlepijo trepalnice, ostane vsem zvezdam navkljub bore malo volje za romantiko."

(eden izmed 'brihtolov', kot je imenoval svoje domislice, iz Tomaževe knjige Ni nemogočih poti).

Tomaž, mnogo prezgodaj si odšel.

Karizmatično osebnost in vrhunskega alpinista te je Gora hotela imeti samo zase.

Počivaj v miru.

  • Všeč mi je 2
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ljudstvo je mogoče pripraviti do tega, da sledi pravi stvari, ni ga pa mogoče privesti do tega da bi to razumela.

Konfucij.

S Spoštovanjem, RIP

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Živel si za to ljubezen in v tej ljubezni umrl.

Počivaj v večnem miru!

Popravljeno . Popravil maus
  • Všeč mi je 3
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

''Če te gora ne sprejme, ti pa vseeno vztrajaš, te bo pogubila...''

Ko okusiš krutost lastnega prepričnja na svoji koži dejansko spoznaš, kako hitro se lahko lastno prepričanje obrne v lastno pogubo....

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

eni na motorju, eni v avtu, eni v hribih, eni kar tako, umrejo, skratka nikol ne veš kje te čaka,

moje sožalje vsem najbližjim

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

v gorah živeti,

morda tudi umreti...

tega se ni bal,

zatu je vztrajal tudi sam...

gore, bile so mu ljubezen,

kakor mnogim drugim,

motor naprimer je bolezen...

kljube temu,

da je nevarnost tam,

a bil je srečen,

saj užival sleherni je dan...

počivaj zdaj u miru ti,

na gore glej iz pespektive večnosti...

sožalje...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

"Čez nekaj časa spoznaš rahlo razliko med držanjem za roke in oklepanjem duše.

Spoznavati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso obljube ...

Zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da čakaš, da ti nekdo drug prinese rože.

In nauči se, da resnično lahko zdržiš ... Da si resnično močan in da si resnično vreden."

Tomaž Humar

Novinarja Maja Roš in David Stropnik sta takole strnila nekaj trenutkov iz Tomaževega 'bogatega' življenja' na tem svetu: Od sreče do žalosti

Razmišljanja, ki preprosto ne smejo v pozabo!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

"Čez nekaj časa spoznaš rahlo razliko med držanjem za roke in oklepanjem duše.

Spoznavati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso obljube ...

Zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da čakaš, da ti nekdo drug prinese rože.

In nauči se, da resnično lahko zdržiš ... Da si resnično močan in da si resnično vreden."

Tomaž Humar

Novinarja Maja Roš in David Stropnik sta takole strnila nekaj trenutkov iz Tomaževega 'bogatega' življenja' na tem svetu: Od sreče do žalosti

Razmišljanja, ki preprosto ne smejo v pozabo!

Res odličen prispevek, ki človeka ne more pustiti ravnodušnega, ampak ga gane do srca.

Hvala!

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 1 leto pozneje...

Slučajno sem v lokalnem časopisu zasledila, da bo ta četrtek v Medvodah, v dvorani Pastoralnega doma Preska, predavanje alpinista g. Vikija Grošlja v spomin na Tomaža Humarja.

Citiram iz oznanil župnije Preska:

Gola gora, Viki Grošelj

V četrtek, 16. 12. ob 19.00 bo ob minuli prvi obletnici tragične smrti alpinista Tomaža Humarja spregovoril alpinist Viki Grošelj, ki je vodil reševalno akcijo. Iz prve roke boste lahko slišali o fenomenu Tomaža Humarja in številnih podrobnostih, ki so značilne za slovenski alpinistični svet.

Vstop je prost, vabljeni!

Popravljeno . Popravil She
  • Všeč mi je 2
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!