Romi

[dr.looney]

se hočem in trudim spustit na tvoj nivo pa se full mučim ! mi ne rata ! :fredy:

vsi ki imajo naziv dr. in vse ki vozijo ali sedijo na yamahi, spredi ali zadi, v zapor z njimi, al pa na svoje dvorišče, al pa v klet z njimi ! pa blokirat jih papika.

:hmm:

oh ubošček ti...ko se moraš trudit...a se nisi že rodil tak :winkiss:

glavno je da ti vse veš . car si ...res

dr.looney :alien1:

[dr.looney]

ne gre za usmiljenje, gre za red. Če (upajmo, da bi bilo res tako) sankcioniramo tiste, ki kršijo zakone, kaj potem s tistimi, ki jih ne? In ne rečt, da se cigan že rodi 'kriv'. Ker lahko kdo reče, da si se ti že rodila 'fuknjena' (pazi, ne trdim, da si, ampak nekdo lahko to pavšalno reče ... in to lahko potem sčasoma začne cel narod trditi, če boš 'trn v peti njegovi moralni visokosti').

dokler nikogar ne ogrožam in ne živim na njegov račun....imam vso pravico bit.

če pa zaradi tega postala nevarna za okolico potem pa bi bilo potrebno ukrepat, a ne.... :naughty:

nikakor nočete razumeti, da strojani niso trn v peti zato ker so cigani, ampak pazi zdaj, ker so kriminalci...in zato sodijo v zapor (razen tistih, ki od družine strojan še niso dovolj veliki da bi to postali)....

ravno zaradi tega, ker so cigani pa to izkoriščajo, v stilu, da so bogi in da so se vsi spravili na njih sam zaradi tega ker so cigani. lahko pa rečem da so ciganom samo v sramoto.....

a je to tako težko razumeti......

še meni je jasno pa nisem na nekem hudo visokem nivoju (by rudeboy)

dr.looney :alien1:

[sesir]

Uh, zelo enostavno rešeno. Kam boš z otroci in člani družine, ki niso osumljeni kaznivih dejanj? V zapor z ostalimi ali kaj drugega?

Popolnoma enako kot,če bi bli kdorkoli!Se pravi se to "NE" gleda!Oz se rešuje kot,če gre za druge državljane!

Zapore in zakone imamo zato,da se zapira kriminalce!In kaj pol nekdo,ki pač ne ve,da obstaja kontracepcija in se non stop poriva in ima tralala otrok pa potem ni več kriminalec al kaj oz. obstajajo za njega drugi zakoni?

Kolegi so dobili kazni,ker so malo bolj dvignili glas na sodišču! Ti brezobrazneži,brez osnovne kulture pa si lahko pri vse privoščijo!To ni normalno!A na nas država pritiska,kjer le more,če pa nemore pa,da v veljavo nove zakone,da nas lahko!

[oks]

Tem ptičkom bi se moralo malo skrajšati perutke.

[motofrik]

Ne vem, zakaj zakoni ne veljajo za vse enako? Jim je Drnovšek podelil totalno imuniteto, ali kako?

[ImenitnaPriložnost]

dokler nikogar ne ogrožam in ne živim na njegov račun....imam vso pravico bit.

če pa zaradi tega postala nevarna za okolico potem pa bi bilo potrebno ukrepat, a ne.... :naughty:

nikakor nočete razumeti, da strojani niso trn v peti zato ker so cigani, ampak pazi zdaj, ker so kriminalci..

Če pogledaš tole našo 'vmesno debato' od začetka boš videla, da smo začeli z vprašanjem "kaj pa tisti izmed njih, ki niso kriminalci"

in tam si ti začela z pritlehno (Fritzu) "če se ti tako smilijo, jih pa k sebi vzem"

... in potem smo napletl, kar smo ... skratka - tisti Strojani, ki niso kriminalci (verjetno je kateri izmed njih taki, a ne ...), pač verjetno nikogar ne ogrožajo ... in ne, tudi za Strojane ne morš rečt, da so pa čisto vsi "taki" (torej - domnevno kriminalci) ...

Točno zaradi takih posploševanj (čeprav obstaja, tako se ti zdi, velika verjetnost, da imaš s posploševanjem celo prav), se dogajajo godlje, kot se.

[ImenitnaPriložnost]

Ker imam glih čas in sem še malce na bolniški (zato tudi ne na motorju).

O romski etnični skupnosti - kaj pravi Urad za narodnosti Republike Slovenije.

Zakon o romski skupnosti v Sloveniji (dokaj ohlapen in nedetajliran)

Romska etnična skupnost

1) IZVOR ROMOV IN NJIHOVA NASELITEV V SLOVENIJI

Na ozemlju današnje Slovenije zgodovinski viri omenjajo Rome že v 15. stoletju. Od 17. stoletja dalje pa so podatki o njih pogostejši, najdemo jih tudi že v matičnih knjigah. Raziskave kažejo, da je naselitev Romov v našem prostoru potekala po treh poteh: predniki Romov, ki živijo v Prekmurju, so prišli k nam prek madžarskega ozemlja, dolenjska skupina Romov prek Hrvaške, na Gorenjskem pa so se naselile manjše skupine Sintov, ki so prišli k nam s severa prek današnje Avstrije. Čeprav gre za prebivalstvo, ki je v začetku živelo predvsem nomadsko in je svoja bivališča pogosto menjavalo, lahko danes govorimo o zaokroženih območjih poselitve v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Na teh območjih štejemo Rome med tradicionalno naseljeno prebivalstvo, ki se je v bolj ali manj stalni naselitvi ohranilo do danes.

2) STATISTIČNI PODATKI

Ob popisu prebivalstva leta 2002 se je za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 prebivalcev, 3834 oseb pa je kot materin jezik navedlo romski jezik. Za primerjavo podatki popisa prebivalstva za leto 1991 kažejo, da se je za Rome opredelilo 2259 prebivalcev, kar je za 30,5 % manj kot ob popisu leta 2002, 2752 oseb pa je kot materin jezik navedlo romski jezik kar je za 28,2 % manj kot leta 2002.

Po podatkih centrov za socialno delo iz leta 2003 naj bi bilo v Sloveniji 6.264 Romov. Po podatkih občin (iz leta 2004), v katerih so Romi zgodovinsko poseljeni, pa v teh občinah živi 6.448 pripadnikov romske etnične skupnosti.

Kljub uradnim podatkom popisa prebivalstva pa ocenjujemo, da v Republiki Sloveniji živi med 7.000 in 10.000 Romov, največ v Prekmurju, na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju.

3) USTAVNO – PRAVNI POLOŽAJ ROMSKE ETNIČNE SKUPNOSTI

Začetki urejanja pravnega položaja Romov segajo v leto 1989, ko je bila z ustavnimi amandmaji sprejeta določba, naj se pravni položaj Romov uredi z zakonom.

Pravna osnova za urejanje položaja romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji je v 65. členu Ustave RS, ki določa: »položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon«.

S tem so bili postavljeni pravni temelji za zaščitne ukrepe, hkrati pa nakazano dejstvo, da Romov, zaradi njihove specifičnosti ni mogoče enačiti s položajem italijanske in madžarske narodne skupnosti v RS.

Določba 65. člena vsebuje pooblastilo zakonodajalcu, da romski skupnosti, ki živi v Sloveniji, kot posebni etnični skupnosti z zakonom zagotovi, poleg splošnih pravic, ki gredo vsakomur, še posebne pravice. Gre za zagotovitev posebnega (dodatnega) varstva, ki je v pravni teoriji znano kot t.i. »pozitivna diskriminacija« ali pozitivno varstvo in pomeni, da pri urejanju posebnega položaja in posebnih pravic romske skupnosti zakonodajalec ni omejen z načelom enakosti, ki mu pri urejanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin prepoveduje vsako diskriminacijo, ki bi temeljila na narodnosti, rasi ali drugih okoliščinah, določenih v 1. odstavku 14. člena Ustave.

Romska skupnost v Republiki Sloveniji nima položaja narodne manjšine, gre za posebno etnično skupnost ali manjšino, ki ima posebne etnične značilnosti (lastni jezik, kulturo, druge etnične posebnosti).

Odbor Državnega zbora RS za notranjo politiko in zakonodajo je dne 12. 10. 1995 sprejel naslednji sklep: »Za ureditev vprašanj, ki so vitalnega pomena za ureditev položaja Romov v Republiki Sloveniji, zaenkrat ni potreben globalni zakon, temveč naj se uredi materija, ob upoštevanju enakopravnosti, v področni zakonodaji v skladu s predlogi Vlade Republike Slovenije z drugimi ukrepi«.

Leta 1995 je Vlada RS zavzela stališče, da bi bilo zaščito romske etnične skupnosti smotrno urejati v področnih zakonih.

V svojem stališču, izraženem v devetem rednem letnem poročilu za leto 2003, je Varuh človekovih pravic opozoril na potrebo po sprejetju posebnega romskega zakona, ki naj bi celostno uredil položaj in posebne pravice te skupnosti. Enako stališče je Varuh človekovih pravic zapisal tudi v desetem rednem letnem poročilu za leto 2004.

Iz ustavodajnega pravnega vidika kljub temu ostaja odprto vprašanje ali je s parcialnim urejanjem posebnih pravic romske etnične skupnosti uresničen namen ustavodajalca, da se z zakonom ne določijo le posebne pravice romske skupnosti, temveč se določi tudi njen položaj; pri tem mislimo na obseg določitve območja, kjer se te pravice priznavajo ter drugi pogoji, ki morajo biti ob priznanju posebnih pravic izpolnjeni.

Implementacija 65. člena Ustave RS se zaenkrat še vedno uveljavlja preko področne zakonodaje. Doslej je posebna zaščita romske skupnosti vgrajena v dvanajstih (12) področnih zakonih:

Zakon lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, …, 14/07),

Zakon o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, …, 70/06),

Zakon o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02, ..., 118/06),

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, 123/06, 7/07),

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, …, 129/06),

Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, …, 100/05),

Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, …, 63/06),

Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 35/01, …, 69/06),

Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02),

Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 93/05, 127/06),

Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05, 105/06),

Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06).

K izboljšanju položaja pripadnikov romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji bo zagotovo prispeval tudi pred kratkim sprejet Zakon o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06), ki v svojem 20. členu določa:

»(1) Občinam, na območju katerih so naselja z narodnostno mešanim prebivalstvom ali s stalno naseljeno romsko etnično skupnostjo, se iz državnega proračuna zagotovijo sredstva za financiranje dvojezičnosti in uresničevanje ustavnih pravic italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti ali uresničevanje z zakonom določenih pravic romske etnične skupnosti.

(2) Podrobnejše namene porabe in višino sredstev iz prejšnjega odstavka določi vlada z uredbo.«

V prihodnje se bo za urejanje romske tematike poleg področnih zakonov uporabljal tudi temeljni romski zakon, katerega predlog je Vlada Republike Slovenije sprejela na 98. redni seji dne 23. 11. 2006.

4) URESNIČEVANJE VLADNEGA PROGRAMA UKREPOV ZA POMOČ ROMOM IN SKLEPI VLADE RS

Zaradi zgodovinske usode in drugih okoliščin so med Romi v Sloveniji velike razlike, ki temeljijo na tradiciji, specifičnem načinu življenja, pa tudi stopnji socializacije in integriranosti v okolje. Ocenjujemo, da so razmere med Romi v severovzhodnem delu Slovenije bistveno boljše kot pri Romih v jugovzhodnem delu. Kljub nekaterim razlikam je možno povzeti nekatere skupne ugotovitve, ki veljajo za večino romskega prebivalstva. Gre za etnično skupino brez ali z nizko izobrazbo, ki je večinoma nezaposlena in se sooča z velikimi težavami na področju bivanjskih/stanovanjskih razmer. Za prebroditev in lajšanje teh težav je Vlada RS sprejela že kar nekaj ukrepov in drugih aktov:

a) Na 171. seji Vlade Republike Slovenije, 30. novembra 1995, je bil tako sprejet Program ukrepov za pomoč Romom, ki je še vedno aktualen. S tem programom je Republika Slovenija pokazala, da se zaveda potreb po doslednem urejanju romske tematike v Republiki Sloveniji zlasti na področjih:

a. izobraževanja,

b. zaposlovanja,

c. bivanjskih razmer.

B) Vlada Republike Slovenije je kasneje, na 117. seji dne 1. julija 1999, ponovno ocenila uresničevanje vladnega programa za pomoč Romom iz leta 1995, in ugotovila, da je ta še vedno aktualen in zadolžila državne organe za nadaljnje aktivnosti v okviru njihovih pristojnosti:

glede romskih vprašanj je potrebno usklajeno ravnanje občin in državnih organov,

vsa ministrstva in vladne službe so dolžne v okviru svojih pristojnosti romskim vprašanjem nameniti posebno skrb in jih vključiti v nacionalne programe na svojem delovnem področju,

ministrstvo za okolje, prostor in energijo ter Ministrstvo za finance se zadolži, da preučita možnosti po zagotovitvi proračunske postavke z ustreznimi sredstvi za pomoč občinam pri urejanju bivalnih razmer,

ministrstva, ki razpolagajo s proračunskimi sredstvi za spodbujanje razvoja v lokalnih skupnostih se zadolži, da se pri dodeljevanju sredstev občinam upošteva potreba po urejanju bivalnih razmer za Rome kot tudi za tiste prebivalce (ne Rome), katerih bivalne razmere so zaradi neurejenih romskih naselij poslabšane. Prebivalci ne-romskih naselij naj bi tako zaradi poslabšanih razmer dobivali neke vrste »rento«,

predstavnikom države v upravah ustreznih skladov (npr. Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Stanovanjski sklad Republike Slovenije) je naloženo, da predlagajo ustrezno ravnanje.

c) Vlada RS je na 93. redni seji 7. 10. 2004, ob obravnavi obsežnega »Poročila o položaju Romov v Republiki Sloveniji«, ki ga je ob sodelovanju pristojnih resornih organov pripravil Urad za narodnosti, ponovno sprejela deset sklepov, v smeri hitrejšega reševanja romske tematike, ki med drugim določajo:

nadaljevati je treba s prizadevanji za izboljšanje položaja pripadnikov romske etnične skupnosti in za boljše sodelovanje državnih organov, organov lokalnih skupnosti ter pripadnikov romske skupnosti,

ustvarjati je treba pogoje, ki omogočajo Romom spoštovanje vrednot večinskega prebivalstva, večinskemu prebivalstvu pa strpno sprejemanje drugačnosti in kulturne raznolikosti Romov,

dosledno je potrebno izvajati veljavne predpise (zakonski in podzakonski akti, mednarodni predpisi, ki so del pravnega reda RS) in navodila (Program ukrepov iz leta 1995, Sklepi iz leta 1999, itn.), ki se nanašajo na avtohtono romsko skupnosti v RS,

ministrstva in vladne službe naj v okviru svojih pristojnosti dosledno vključujejo reševanje romske tematike v svoje programe,

področja bivalnih razmer, izobraževanja in zaposlovanja Romov morajo biti v okviru državnih sredstev deležna posebne pozornosti in pomoči,

zagotovi naj se realizacija sklepa Državnega zbora z dne 30. 5. 2002, po katerem je treba pristojnim ministrstvom in vladnim službam zagotoviti dodatna finančna sredstva, ki se namenijo občinam z avtohtonim romskim prebivalstvom za reševanje romske tematike,

za reševanje romske tematike je potrebno v večji meri izkoriščati tudi možnosti evropskih skladov,

itn.

5) PODROČJA, KJER SE ROMI SREČUJEJO Z NAJVEČJIMI TEŽAVAMI:

Bivanjske razmere

Na podlagi pridobljenih podatkov od občin je ugotovljeno, da je v Sloveniji v 25 občinah 90 romskih naselij. Največje romsko naselje je KS Pušča v Mestni občini Murska Sobota (približno 670 prebivalcev), najmanjše pa Pince v občini Lendava z dvema prebivalcema.

Še vedno živi večina Romov v naseljih, ki so izolirana od ostalega prebivalstva ali na robu naseljenih območij v razmerah pod minimalnimi bivalnimi standardi. Podatki kažejo, da 39 % Romov živi v zidanih stanovanjskih hišah, od katerih jih je polovica zgrajenih brez potrebnih dovoljenj, samo 12 % jih živi v stanovanjih. Preostali živijo v zasilnih bivališčih – v barakah, kontejnerjih, prikolicah in podobno.

Le manjši del Romov živi skupaj z večinskih prebivalstvom (večinoma v Prekmurju), ki so dosegli zadovoljivo stopnjo socializacije in se vključili v okolje in družbo.

Osnovni pogoj za uspešno vključevanje Romov v družbeno življenje (izobraževanje, zaposlovanje,…) so urejene, dostojne bivalne razmere. V tej smeri se zadnje čase izvaja veliko aktivnosti.

Sofinanciranje urejanja romskih naselij s strani Republike Slovenije:

Ministrstvo za gospodarstvo je v letu 2002 objavilo javni razpis – sredstva za urejanje osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih, na katerega so se lahko prijavile občine z romskim prebivalstvom. Na podlagi tega razpisa se je v letih 2002, 2003 in 2004 devetim občinam (Dobrovnik, Kuzma, Tišina, Murska Sobota, Lendava, Turnišče, Črenšovci, Semič in Črnomelj) z romskim prebivalstvom razdelilo 593.390,09 € / 142.200.000 SIT.

Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je v septembru 2004 objavil »Javni razpis za sofinanciranje projektov osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih«, v vrednosti 417.292,61 € / 100 mio SIT. Na razpis je 20 romskih občin prijavilo 31 projektov, dve občini (Grosuplje, Škocjan) nista izpolnjevali enega od pogojev razpisa (izvoljeni romski svetnik v občinskem svetu). Sredstva so se razdelila med štiri občine (Trebnje, Krško, Kuzma, Rogašovci).

Vlada RS je sprejela Izvedbeni program pomoči občinam pri urejanju najnujnejše komunalne infrastrukture v romskih naseljih. V letu 2006 je za izvedbeni program namenjeni 1.310.298,78 € / 314 mio SIT, v letu 2007 1.431.313,64 € / 343 mio SIT ter v letu 2008 1.460.524,12 € / 350 mio SIT.

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko bo vsako leto objavila nov poziv za prijavo projektov v vsakoletni izvedbeni program pomoči občinam pri urejanju najnujnejše osnovne komunalne infrastrukture v romskih naseljih. Občine z zgodovinsko poseljenim romskim prebivalstvom imajo tako možnost, da s sredstvi države postopno uredijo razmere v romskih naseljih in s tem zagotovijo Romom dostojne življenjske pogoje, ki so osnova za pozitivne rezultate na vseh ostalih področjih (izobraževanje, zaposlovanje, socializacija, …).

Razpis stanovanjskega sklada RS:

Občine z romskih prebivalstvom so se lahko prijavile tudi na »Program spodbujanja zagotavljanja neprofitnih najemnih stanovanj v občinah za leto 2005«, ki ga je Stanovanjski sklad RS objavil oktobra 2004 in s pomočjo katerega je občina lahko pridobila do 75 % sredstev za zagotovitev neprofitnih najemnih stanovanj in na ta način učinkovito reševala tudi stanovanjski problem Romov v občini.

Vzgoja in izobraževanje

Leta 1996 so bile v novo šolsko zakonodajo prvič vnesene pravne podlage za posebne pogoje glede izobraževanja romskih otrok, leta 2000 in 2001 pa so bile vnesene dodatne spremembe v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o vrtcih in Zakon o osnovni šoli. K boljšemu stanju na področju izobraževanja bo zagotovo pripomoglo tudi izvajanje »Strategije vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji«, ki jo je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport sprejelo maja 2004. K boljšemu vključevanju Romov v izobraževanje bo zagotovo pripomoglo zgodnje vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo (vsaj dve leti pred vstopom v osnovno šolo, najpozneje pa s štirimi leti). Zgodnje vključevanje v vrtce je umestno predvsem zaradi učenja jezika (slovenskega in romskega) in s tem čimprejšnje socializacije. Prav tako se kot zelo dobre ideje kažejo uvajanje romskih pomočnikov v razrede z Romi, fakultativno učenje romščine, stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev, nesegregacija romskih učencev itd.

V smeri izboljšanja izobrazbene ravni Romov deluje tudi Romski izobraževalno informativni center. V okviru Centra RS za poklicno izobraževanje deluje tudi delovna skupina za pripravo poklicnega standarda romski pomočnik/romska pomočnica in romski koordinator/romska koordinatorica. 18. decembra 2006 je Strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje potrdil poklicni standard za romskega pomočnika / romsko pomočnico, poklicni standard za romskega koordinatorja / romsko koordinatorico ter Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo romski pomočnik / romska pomočnica in Katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti za poklicno kvalifikacijo romski koordinator / romska koordinatorica.

Zaposlovanje

Med osnovne pogoje za izboljšanje celotnega družbenega in ekonomskega položaja Romov pa tudi njihove družbene integracije spada področje zaposlovanja. Sedanje razmere na trgu delovne sile, z relativno visoko stopnjo brezposelnosti ter izrazito strukturno in regionalno brezposelnostjo so Romom še posebej nenaklonjene, predvsem zaradi neusklajenosti ponudbe in povpraševanja na trgu dela. Zaposlenih Romov je cca 2 %, nezaposlenih pa je cca 98 %, odvisni so od socialne pomoči države, del teh se ukvarja s sivo ekonomijo (zbiranje odpadnih surovin, nabiranje gozdnih sadežev, …). Destimulativno delujejo tudi socialne pomoči, kjer se nedosledno določajo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prejemniki, če naj bi pomoč dobili ali obdržali (redno javljanje na Uradu za delo, aktivno iskanje zaposlitve, redno pošiljanje otrok v šolo, namenska poraba otroških dodatkov (uvedba funkcionalne oblike)). Vse to se lahko določi s prejemnikom socialne pomoči v pogodbi o aktivnem reševanju njegovega socialnega položaja.

6) ORGANIZIRANOST PRIPADNIKOV ROMSKE ETNIČNE SKUPNOSTI

Izkušnje pri delovanju s pripadniki romske skupnosti so pokazale, da prizadevanja državnih organov in občin niso dovolj uspešna, če Romi v te dejavnosti tudi sami niso aktivno vključeni. Tudi Romi vse bolj spoznavajo, da brez njihovega sodelovanja in boljše lastne organiziranosti ni mogoče izboljšati položaja romske skupnosti. Tako so bila prizadevanja Urada VRS za narodnosti usmerjena tudi v organiziranje Romov in ustanavljanje romskih društev. Ustanovljenih je že 23 romskih društev. Romska društva delujejo v 19 občinah (Murska Sobota, Novo mesto, Velenje, Maribor, Krško, Puconci, Rogašovci, Tišina, Črnomelj, Kočevje, Semič, Metlika, Kuzma, Ljubljana, Črenšovci, Dobrovnik, Cankova, Lendava, Trebnje).

Rezultati romskih društev še niso zadovoljivi, saj je njihova aktivnost usmerjena predvsem na kulturno delovanje in manj na sodelovanje pri razreševanju problemov v njihovih okoljih. Pomembno pa je, da so na ta račun občine dobile sogovornika, ki predstavlja interese romske skupnosti v odnosu do občinske uprave in občinskih svetov.

Romska društva so povezana v osrednjo organizacijo – Zvezo Romov Slovenije, ki je sogovornik državnih organov. Zveza Romov vse bolj aktivno deluje kot usmerjevalec in koordinator aktivnosti romskih društev, vsako leto pripravlja romske tabore in kulturne prireditve. Urad za narodnosti je v letu 2005 Zvezi Romov Slovenije zagotovil sredstva za dodatne nujno potrebne prostore za njeno delovanje na isti lokaciji.

5. februarja 2007 so bili v Novem mestu odprti novi poslovni prostori oziroma pisarna Zveze Romov Slovenije. Novi prostori, ki jih je ZRS dobila na Dolenjskem, bodo omogočili njeno nemoteno, vsekakor pa boljše delovanje, novomeška pisarna pa je pomembna tudi zaradi velikega števila Romov na tem območju.

Po določbah Statuta Zveze Romov Slovenije je bil dne 21. 11. 2002 v Murski Soboti, na seji predsedstva Zveze Romov Slovenije in v prisotnosti večine izvoljenih romskih svetnikov ustanovljen »Forum romskih svetnikov«. Forum romskih svetnikov je delovno telo pri Zvezi Romov Slovenije in pomeni način in obliko povezovanja romskih svetnikov iz občin, kjer imajo Romi imeli svoje svetnike.

Vodstva romskih društev na lokalni ravni so sogovorniki občin, predstavniki Zveze Romov Slovenije, kamor so vključena romska društva, pa so sogovorniki državnih organov.

ZVEZA ROMOV SLOVENIJE

Ulica arhitekta Novaka 13

9000 Murska Sobota

Tel.: +386 (02) 53 08 100

Fax: +386 (02) 53 08 104

E - pošta: romani.union(at)siol.net

Predsednik: Jožek Horvat

7) IZOBRAŽEVALNA, KULTURNA IN INFORMATIVNA DEJAVNOST

Predšolski otroci Romov so vključeni v 40 vrtcev po Sloveniji: največ na Dolenjskem, v Posavju, v Beli krajini, na Štajerskem in v Prekmurju. V slovenske vrtce so vključeni na tri načine. Največ jih je integriranih v običajne skupine, manj v romske oddelke, kjer so vključeni samo romski otroci, in romske vrtce.

V osnovne šole je bilo v šolskem letu 2003/04 vključenih 1.469 romskih učencev. V šolskem letu 2004/05 je bilo v osnovne šole vključenih 1.547 romskih učencev, v šolskem letu 2005/06 pa 1.614 romskih učencev.

Med drugim je v letu 2004 je Ministrstvo za šolstvo in šport pretežno sofinanciralo izobraževanje odraslih pripadnikov romske skupnosti v Kočevju, Murski Soboti in Črnomlju. Vsebine: funkcionalno in računalniško opismenjevanje, obujanje romskih običajev in poklicev, gospodinjske spretnosti, ipd.

Ministrstvo za kulturo je že leta 1993 pripravilo poseben program za Rome, ki ga sofinancira, spremlja in analizira.

Da bi se čimbolj približalo dejanskim potrebam Romov, Sektor za kulturne pravice manjšin in razvoj kulturne raznolikosti Ministrstva za kulturo v sooblikovanje programov in drugih ukrepov vključuje tudi Zvezo Romov Slovenije, sodeluje pa tudi s posameznimi kulturnimi društvi in posamezniki, pripadniki romske skupnosti.

Ministrstvo za kulturo je doslej financiralo kulturno dejavnost romskih društev, kulturnega animatorja, prireditve, publikacije, razna predavanja o romski kulturi, izdajanje časopisa ROMANO THEM – ROMSKI SVET, itn.

Informiranju Romov in o Romih je namenjena vse večja pozornost. Tako se pripadnikom romske skupnosti občasno zagotavljajo informacije tudi v romskem jeziku, poleg tega pa informacije v glasilih ter radijske in TV oddaje prispevajo, na eni strani k ozaveščanju in prosvetljevanju pripadnikov romske skupnosti, na drugi pa večinskemu slovenskemu prebivalstvu omogočajo informacije o položaju, življenju in problemih Romov, njihovih posebnostih in drugačnosti.

Urad Vlade RS za narodnosti že vrsto let s sofinanciranjem zagotavlja romski etnični skupnosti informiranje preko rednih tedenskih romskih radijskih oddaj na radiu Murski val v Murski Soboti in radiu Studio D v Novem mestu. V prvem primeru romske radijske oddaje pokrivajo področje Prekmurja, v drugem pa Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Oddaje potekajo v slovenskem jeziku, deloma pa tudi v romščini. Vsebinsko zajemajo aktualne informacije iz dela in življenja Romov, poročajo o kulturnih, športnih in drugih aktualnih dogodkih, predstavljajo možnosti za izboljšanje položaja romske etnične skupnosti, gostijo Rome, predstavnike lokalnih skupnosti in države, strokovnjake, ki se ukvarjajo z romsko tematiko, itn. Romske radijske oddaje so dobro sprejete tako med samimi Romi kot tudi pri večinskem prebivalstvu, ki se na ta način seznanja z značilnostmi romske etnične skupnosti.

Od leta 2002 Urad Vlade RS za narodnosti sofinancira tudi romske TV oddaje. Za območje Prekmurja jih pripravlja kabelska TV-IDEA iz Murske Sobote, za območje Dolenjske, Bele krajine in Posavja pa TV Vaš Kanal iz Novega mesta (v sofinanciranje slednje se je Urad za narodnosti vključil pred nedavnim). Vsebina oddaj je podobna, kot je opisano pri radijskih romskih oddajah, le da se tematike preko televizijskega ekrana gledalcem približajo tudi s sliko. Obe televizijski postaji preko izmenjave regionalnih TV postaj svoji romski TV oddaji distribuirata tudi ostalim zainteresiranim TV postajam v Sloveniji. V prihodnje, po implementaciji Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki je začel veljati 12. 11. 2005, se bo postopno zagotavljajo romske radijske in televizijske oddaje tudi v okviru javne RTV, saj je ob pripravi omenjenega zakona Urad Vlade RS za narodnosti uspel v tretji člen vključiti določilo, ki pravi »javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje……radijskih in televizijskih oddaj za romsko etnično skupnost (oddaje za Rome)«.

V okviru teh obvez že potekajo aktivnosti v zvezi z organizacijo izobraževanja pripadnikov romske etnične skupnosti, ki naj bi v prihodnosti sodelovali pri pripravi omenjenih oddaj.

Urad Vlade RS za narodnosti preko Zveze Romov Slovenije aktivno podpira tudi delovanje v letu 2003 ustanovljenega Romskega informacijskega centra – ROMIC, ki se poleg knjižnične dejavnosti pretežno ukvarja z radijsko produkcijo. Urad Vlade RS za narodnosti je v letu 2003 prispeval tudi sredstva za zagotovitev prostorov za ROMIC.

Zveza Romov Slovenije izdaja revijo ROMANO THEM – ROMSKI SVET.

Romsko društvo Romani Union v Murski Soboti že vrsto let občasno izdaja časopis ROMSKE NOVICE – ROMANO NEVIJPE, ki prinaša novice o delovanju društva in druge zanimivosti iz življenja Romov.

V zadnjih letih se bogati tudi založniška dejavnost Romov.

11. septembra 2003 je bila v občini Črenšovci otvoritev prvega romskega muzeja v Republiki Sloveniji v romskem naselju Kamenci (občina Črenšovci).

V mesecu septembru 2005 je bila pod okriljem Zveze Romov Slovenije in Urada Vlade RS za narodnosti organizirana mednarodna konferenca o Romih, ki so se je udeležili predstavniki državnih organov in Romov iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Slovenije.

V mesecu avgustu 2006 je potekal že tradicionalni, 12. romski tabor v Murski Soboti.

8) URESNIČEVANJE MEDNARODNIH DOKUMENTOV

Republika Slovenija si prizadeva uresničevati vsebino mednarodnih dokumentov in dokumentov, ki zadevajo romsko etnično skupnost.

Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin Sveta Evrope je Slovenija ratificirala 25. februarja 1998. Glede na to, da konvencija ne vsebuje definicije pojma narodne manjšine in prepušča državam pogodbenicam, da same določijo etnične skupine, ki jih v državi podpisnici obravnavajo kot narodne manjšine, na katere se konvencija nanaša, je Republika Slovenija v skladu z ustavo in notranjo zakonodajo RS, ob ratifikaciji Okvirne konvencije pisno izjavila, da kot narodni manjšini šteje avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost v RS. V kolikor to ni v nasprotju z Ustavo RS in drugimi zakonskimi akti RS (v nasprotju s pravnim redom), se norme iz te konvencije nanašajo tudi na pripadnike romske skupnosti, ki živijo v Republiki Sloveniji.

Evropsko listino o regionalnih ali manjšinskih jezikih je Slovenija ratificirala v letu 2000 in se obvezala, da se bodo določbe od 1. do 4. odstavka 7. člena (Cilji in načela, na katerih temeljijo politika, zakonodaja, praksa pogodbenic v zvezi z regionalnimi ali manjšinskimi jeziki na ozemljih, na katerih se ti jeziki uporabljajo, in glede na položaj vsakega jezika) te listine smiselno uporabljale tudi za romski jezik.

Republika Slovenija posebno zaščito romske skupnosti uresničuje tudi z izvajanjem Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodnega pakta OZN o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, priporočil in resolucij Sveta Evrope o položaju Romov v Evropi, aktivno pa sodeluje tudi v Paktu stabilnosti JV Evrope (Romi v procesih evropske integracije), Srednjeevropski pobudi, itn.

S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 51/02), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 51/02) ter Zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list RS, št. 52/02, …, 11/03) je Republika Slovenija realizirala tudi Resolucijo stalne konference regionalnih in lokalnih skupnosti Sveta Evrope v delu, kjer priporoča hitrejšo vključevanje Romov v lokalne skupnosti.

9) SKLEPNA MISEL

Pripadniki romske skupnosti so še vedno diskriminirana skupina prebivalcev, ki je socialno ogrožena, brez ali z izrazito nizko izobrazbo, zato brez posebnih ukrepov državnih organov in občin ni mogoče izboljšati njihovega položaja.

Občinam bi bilo potrebno izdatneje pomagati (po 20. členu Zakona o financiranju občin) iz sredstev proračuna Republike Slovenije, kar bi bilo tudi v skladu s sklepi Vlade iz leta 1999, s Programom ukrepov za pomoč Romom in sklepi vlade iz leta 2004. Določeno prednost pri tem bi morale imeti občine na Dolenjskem in v Beli Krajini in Posavju, ker urejenost romskih naselij pri njih bistveno zaostaja za urejenostjo romskih naselij v Prekmurju. Ob tem je potrebno ugotoviti, da so se stvari v zadnjem času vendarle pričele hitreje reševati, kar potrjuje tudi sprejeti »Izvedbeni program pomoči občinam pri urejanju najnujnejše komunalne infrastrukture v romskih naseljih«.

Še naprej bi bilo potrebno spodbujati samoorganiziranje romskih društev po občinah, kjer še niso ustanovljena, saj bodo ta osnova za hitrejšo socializacijo na lokalni ravni.

Tako v občinah kot na državni ravni so rezultati boljši na področju šolstva, socialnega varstva Romov, kulturne dejavnosti in informiranja Romov. Slabše pa je stanje na področju bivalnih razmer, zaposlovanja in ekonomskega položaja Romov, kar je v veliki meri povezano s slabim stanjem na področju dosežene izobrazbe Romov.

Pri tem pa je pomembno, da ministrstva in vladne službe v okviru svojih pristojnosti vključujejo problematiko Romov v svoje nacionalne programe in zagotavljajo vse več finančnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije ter druge ukrepe kot pomoč občinam pri razreševanju romske problematike.

K napredku na tem področju bo zagotovo pripomogel tudi temeljni romski zakon, katerega predlog je Vlada Republike Slovenije sprejela na 98. redni seji dne 23. 11. 2006.

URAD VLADE RS ZA NARODNOSTI

Direktor

[ImenitnaPriložnost]

Se še spomnite Perhana? :-)

[Fritz]

Sicer je že Mašina odgovoril in podal pojasnilo, bom pa še jaz ponovil in pojasnil za tiste, ki imajo težave z branjem. Ne vem, koliko članov šteje družina Strojan niti koliko polnoletnih članov te družine je osumljeno kaznivih dejanj. Izhajam pa iz predpostavke, da ni vsak Rom ali tisti, ki se piše Strojan po kriminalec že zato, ker se je s tem atributom rodil. Poleg tega dvomim, da so vsi otroci že delinkventi. Če bi pa že bili pa odgovornost za to nosijo njihovi starši.

Skratka, popolnoma jasno je, da se otroci dajo v rejo, če so vsi starši in sorodniki v zaporu ali kako drugače nesposobni skrbeti za te otroke. Vendar to ni bistvo mojega vprašanja. Vprašanje je, poenostavljeno povedano: "Kdo vam daje pravice tako počez obsojati neko družino kriminalnosti, če ne veste zagotovo, da so vsi člani te družine osumljeni kaznivih dejanj ali so bili v preteklosti že obsojeni."

[dr.looney]

@mashina

to kar sem napisala fritzu je bilo v afektu jeze.

@fritz

in s kakšno pravico mi ti jemlješ pravico do osebnega mnenja?

Zdaj pa na splošno.

Osebno spoštujem vse ljudi ne glede na to kaj so, marsovci al pa cigani in si na tem svetu pošteno služijo kruh s poštenim delom. Za kriminalce pa ne poznam milosti. Seveda s svojim pogledom na svet ne sodim med fensi šmensi intelektualce in kvazi filozofe, ki vsakih pet minut menjajo mnenje. Teh prav tako ne spoštujem in mi ne bo prav nič hudo če bo kdo vihal nos nad mano.

Sem pa človek načel in tisto kar rečem tistega se držim in me ne premakne vsaka sapica ali mnenje nekoga ki živi nekje nad oblaki.

no takole mal sem se mogla spihat.... :winkiss:

dr.looney :alien1:

[Fritz]

Imaš vso pravico do svojega mnenja tako kot imamo drugi pravico tvoje javno izraženo mnenje kritizirati, če menimo, da ni OK. Zadeva, seveda, velja tudi v kontra smeri.

V celotni tej zgodbi okrog Strojanov, ki jo obračamo na vse strani ostaja bistveni dejavnik delovanje pravne države, za kar nosijo odgovornost organi države in lokalne oblasti in ljudje, ki nosijo funkcije v teh organih. In to velja tako za Strojane, kot za Bavčarja.

Popravljeno April 11, 2009. Popravil Fritz

[ImenitnaPriložnost]

@mashina

to kar sem napisala fritzu je bilo v afektu jeze.

Men dol visi tvoja jeza. Če govoriš neumnosti, magari pod oznako "tvojega mnenja", so to še vedno neumnosti. Če s tem podpihuješ nestrpnost ali karkoli že ... No, saj vemo, kam take reči vodijo ...

Pa brez zamere, ne bit zdej še name jezna. Ti nisem nič 'naredil' ...

[dr.looney]

Men dol visi tvoja jeza. Če govoriš neumnosti, magari pod oznako "tvojega mnenja", so to še vedno neumnosti. Če s tem podpihuješ nestrpnost ali karkoli že ... No, saj vemo, kam take reči vodijo ...

Pa brez zamere, ne bit zdej še name jezna. Ti nisem nič 'naredil' ...

o oprosti velik vseved...ne podpihujem nestrpnosti...sicer pa izpred svojega praga skidaj gnoj, potem pa cvili...jasno :nono:

@fritz

saj sem vedela da si fajn...oprosti če sem te kje užalila

dr.looney :alien1:

[ImenitnaPriložnost]

o oprosti velik vseved...ne podpihujem nestrpnosti...sicer pa izpred svojega praga skidaj gnoj, potem pa cvili...jasno :nono:

Ja, pa jo.

[Fritz]

@fritz

saj sem vedela da si fajn...oprosti če sem te kje užalila

Polona, saj si tudi ti fajn in ne, nisi me užalila. Tudi jaz marsikdaj marsikaj takšnega pomislim, v afektu, vendar se trudim, da teh iracionalnih idej tukaj in drugje ne pišem, ker se nanje obesi preveč osebkov, ki tako res razmišljajo. Pa tudi zato, ker so problemi običajno bolj kompleksni, kot se zdijo na prvi pogled.

Popravljeno April 11, 2009. Popravil Fritz

[LucifugeRofocale]

o oprosti velik vseved...ne podpihujem nestrpnosti...sicer pa izpred svojega praga skidaj gnoj, potem pa cvili...jasno :nono:

Raje si odstrani tale "dr." pred svojim nick-imenom, karakter Looney (brez odvečnih nazivov) bolj ustreza sveti zdravokmečki preproščini v besedilih, ki jih lapaš tukilele.

Res je duhamorno replicirat na enocelične milijontavžentkrat ponovljene floskule a la "domov si jih vzemi, če so ti tako všeč"...

Si zamišlaj tolele, o Polonca? Krucifiks!

[NikolaTesla]

KOMU JE V INTERESU DA JAVNOST NE VE:

Po incidentu na sodišču v Ljubljani po tistem, ko so pretepli pričo so mu vlomili in razdejali stanovanje na Celovški in vikend na dolenjskem še specialci, ker so Strojanovi javili baje anonimno, ker so policisti čudežno izgubili ovadbo, ki so jo podali Strojanovi, da ima skrito neprijavljeno orožje.

več o tem >>

[Rude Boy]

KOMU JE V INTERESU DA JAVNOST NE VE:

...., ker so Strojanovi javili baje anonimno, ......

več o tem >>

baje so sledi na vaški telegraf štangi in večfaznem indukcijskem elektromotorju by :fredy: !

[NikolaTesla]

V tem je poanta. Najprej so na policiji izjavili, da so ga Strojanovi ovadili kasneje pa ovadbe niso našli (se je izgubila ).

[motofrik]

Ja, Strojani so zaščiteni, če še kdo dvomi... Jim je Drle podelil imuniteto proti vsem ovadbam... :hmm:

[sayo]

Saj bi kaj napisu, sam se bojim, da bom spet kazen dubu

[motofrik]

Saj bi kaj napisu, sam se bojim, da bom spet kazen dubu

...pol pa rajši ne. Saj smo si o omenjeni družini že vsi iziblikovali mnenje. Eni takšno, drugi drugačno.

[klimbra]

Nič se bat......ne izgubljat upanja......ne se jezit.......

Prej ali slej...........jim bo nekdo.........poslal "zoljo" v hišo........in potamanil..........upam.......vse.

Verjemite............se bo zgodilo.........in že v naprej :worship: :worship: :worship: :worship: :worship: :worship: pametnemu, preseravanju ciganov, sitemu-siti Slovencu-ki!!!!

[sesir]

KOMU JE V INTERESU DA JAVNOST NE VE:

Po incidentu na sodišču v Ljubljani po tistem, ko so pretepli pričo so mu vlomili in razdejali stanovanje na Celovški in vikend na dolenjskem še specialci, ker so Strojanovi javili baje anonimno, ker so policisti čudežno izgubili ovadbo, ki so jo podali Strojanovi, da ima skrito neprijavljeno orožje.

več o tem >>

Ni bilo kaj po a kanalu oz. oddaji svet!Sem klical malenkost po 19uri na pop tv-uredništvo pa so me kao vezali na SVET pa ni nihče dvignil,nato sem dobil nazaj to gospodično in je pač rekla,da ona ne ve kaj o tem... :hmm:

[radoracer]

jebemu sunac