Depresija

[brojedan]

in kaj ima strah ali fobija skupnega z depresijo? ničesar.

po tvoje psihiatričnih bolezni ni in te veje medicine sploh ne potrebujemo...žal se motiš, tudi kost se sama zaceli, pa vendar se tega ne poslužuje nihče...tudi glavobol enkrat mine, pa vendar če je hudo vzamemo tableto...torej, če boli telo je treba pomagat, če boli duša si pa norec al kaj.

definicija zdravja je....zdravje je stanje popolne telesne, duševne in družbene blaginje in ne samo odsotnost bolezni ali okvare.

Ti, sonček moj sončkasti, kaj smo hudi - lej ... z debelim tiskom sem okrepil terapije za depro, ti pa kar nekaj "iznajdeš" in me nakuriš. Te terapije (jasno - to se pa ja ve) uporablja psihiatrija v skupinah (lahko pa tudi posameznik sam), vendar jaz sem zaradi vzora nekaj mojih profesorjev, ki so me poučevali o "psihatriji odprtih vrat", ki med drugim klasični oporeka potrebo po preveliki količini kemije - torej sem proti temu, da se človeško telo obremenjuje s kemijo, če so na razpolago bolj telesu in psihi prijazni postopki.

Tisti primer opustitve fobij (kaj da nima nič skupnega - pa še kako ima .. vendar je tema za MS preobširna) sem pa navedel zato, da poudarim nenavadne možnosti pri opuščanju psihičnih motenj proti katerim lahko um sam izbori zmago brez pomoči kemije. Pri teh fobijah na hitro, pri depri malo počasneje.

Počasi bo treba zaključiti, ker sem že tako dovolj osovražen na MSju zaradi pametovanja - beri dolgih besedil, katreih SMS-generacija ne prenaša več in zavrača branje vsega kar je daljše od: "Kul lajkam - fak pridm!"

[zmilan]

No za strah pred podganimi, pajki , kačami,to so fobije , ki z depresijo nimajo nebene veze, lahko res pomaga šok terapija.Vendar še nisem slišal, če se ćlovek boji višine, bi bil bungee-jumping prava terapija.Res pa je tudi, če se človek bori za preživetje, lahko v tistih trenutkih neha depromirati, saj se mu focus razmišljanja premakne iz brezupa,brezihodnosti v borbo.Vebdar ko 'nevarnost' mine lahko začne kaj hitro dojemati in razmišljati o sebi in življenskih okoliščinah na isti način in spet deprimirati, saj ni spremenil življenskih okoliščin, kar je težko ali pa svojega razmišljanja.Ne rečem pa , da komu to ne bi pomagalo.

[RHonda]

Najbolj zanimivo pri depresiji je pa to, da ljudje, ki so v resničnih težavah, ko gre za preživetje - kaj hitro pozabijo na depro.

Me zanima, če bi kdo razmišljal o depri in "gojil črne misli", če bi ga napadel lev.

::::::::::::::

PRO7 je naredil zanimiv poskus s fobijami. Pravimi, potrjenimi z dokazili.

Npr.:

Ženska se histerično, "živčnozlomsko" boji podgan. Prava, resnična fobija. Registrirana pri za to pooblaščenih strokovnjakih. Povabijo jo v studio, kjer pripravijo meter visoko ograjo s premerom 30+ metrov in vanjo spravijo nekaj 100 podgan, ki kar gomazijo ena čez drugo. Ženska se kar trese ko jih vidi. Preden ji razložijo nalogo.

Naloga: bosa mora priti preko bazena, med podganami do druge "obale", kjer jo čaka na mizici šatulja in v njej 10.000 DM (takrat so bile še marke).

Kaj mislite, kaj se je zgodilo?

:naughty:

"Dojtche puntza" je gladko pozabila na fobijo ... no, ne čisto - malo je le vihala nos, se tresla, zmrdovala in zavijala oči med tem, ko je počasi (da ne bi kake pomendrala) bosa hodila med podganami in so ji le-te lezle po nogah ... pricapljala do denarja in ga pobasala.

Ja - povabili so jo spet čez 2 tedna, ko je povedala, da je s fobijo opravila in v dokaz v roke vzela in pestovala sicer udomačeno pa vendar podgano.

________________

Hja ... tkotoje. Bog si ga vedi kaj je res in kaj ne. Po moje so "antidepresivi" samo fora farma-industrije in je te zadeve kaj lahko ODPRAVITI (ker zdravljenja ni treba) s pravim pristopom.

VEM, da se da depresije popolnoma odpraviti s hipnotičnim treningom, avtogenim treningom in raznimi meditacijami. Ampak kdo bo pa to delal, če je lažje žreti tablete in sekirati okolico, farmacija ima pa dobičke.

NE POZABITE: farma-industrija potrebuje bolnike in ne zdravih ljudi. Zato dela le "zdravila" za lajšanje simptomov, v želji, da je človek čim dlje bolan.

''Ti si pametan''. Potem bi že izumili zdravila za raka, parkinsonovo bolezen, zloglasni AIDS in še kaj drugega zraven.

To, da pa se z nekimi pizdarijami kar pozdravi pa ne bo čisto res. Kakšna meditacija neki - boljša je v krevetu z žensko in s kolegi na gajbi pira. In na motorju, ki preveč leti za našo depresivno zaspanost.

Najbolje da greš za terapevta, hipnotizerja in BOŠ ugotovil, da zdravljenje drugih NI enostavno kakor ti misliš. Sklepam pa da ne poznaš občutkov, ko boli duša. Tebe pa tu 'boli le kurac'! Če ljudem zdravila pomagajo s tem sekirajo okolico? Koliko ljudi pa bi jih moralo, so nori in za v norišnico- a lepo svobodno živijo? Se mi zdi, da si malo take osebe. Ta norveški morilec, bin laden in cel kup podobnih, pa Hitler, Stalin, to so ekstra primeri konkretne norosti, kjer drugega kot injekcije močnih zdravil nima učinka. Tudi ti jih boš rabil, če ne prej za starostno demenco, ki pride po 60., 70.letu............A v času v katerem živimo bo kmalu več tistih na tabletah kot tistih ko niso- zajebano, mogoče je pa to že danes res..

[umetnica51]

Vem, da je ta dokumentarni filmček videlo že veliko ljudi... a vseeno naj ga še enkrat posredujem.

 

 

https://www.youtube.com/watch?v=UDlH9sV0lHU

[otko]

 To ni dokumentarni film, ampak "dokumentarni". Nikakor ga ne gre jemati kot verodostojen vir, vsaj po mojem mnenju in hitrem ogledu.

[Andrejcer]

Rekreacija je najboljši antidepresiv.

[pajkica]

res je , mal več seksite

jebanje ne paše v rekreacijo....

[umetnica51]

 To ni dokumentarni film, ampak "dokumentarni". Nikakor ga ne gre jemati kot verodostojen vir, vsaj po mojem mnenju in hitrem ogledu.

 

 

otko prav je, da si popravil mojo slovnično napako

 

Otko vse je resnično, še preveč resnično - ta zdravila so bila zame osebno nevede velik strup.

 

Nikdar nisem skrivala tega, da sem bila na pishoaktivnih substancih - antidepresivih.

7 let je od tega, kar sem vrgla proč vsa zdravila, jemala sem jih v dobri vednosti, ko sem bila vsa depresivna in brez volje do življenja, a po jemanju teh zdravil je bilo še slabše.

Vsi domači so opazili, da sem bila po teh zdravilih še bolj depresivna, samomorilno nagnjena, nasilna, nemirna, pri zdravi pameti sem imela prisluhe, potem je prišlo obdobje ko sem imela preveč energije, nisem spala in zato dobila uspavalne tablete... Da ne govorim da sem se tresla, da mi je slina tekla sama od sebe iz ust, kljub dodatnemu jemanju akinetona, ki je proti stranskim učinkom.

 

Priča sem bila svojim kolegom sopacientom kako se jim je mešalo od teh zdravil, po menjavi terapije je bilo za nekaj časa vredu, a so se znova in znova vračali...

Poznala sem paciente, ki so bili na forenzičnih oddelkih, ker so koga ubili... Še danes trdim, da oni niso krivi, ampak zdravila, ki so jih jemali leta in leta...

 

Pajkica in MP300 prav sta napisala... največje zdravilo je DELO in rekreacija, pa dobra družba...

 

Še en krajši dokumentarni film s slovenskimi podnapisi:

 

[Andrejcer]

umetnica51, terapija ti očitno ni odgovarjala, tudi komu drugemu ne, zato pa greš na kontrole po uvedeni terapiji, da se vidi rezultat. Še dobro, da si se našla brez terapije. So pa ljudje, ki terapijo dobro prenašajo, seveda imajo kakšnega od stranskih učinkov, ampak primarno naredi terapija tisto za kar je namenjena.

Poznam fanta, ki ima težave s koncentracijo. Brihten poba, a ko je treba biti zbran več kot 10 minut popusti in tako je prišlo v šolih do večjih težav na vseh področjih. Zdaj je na Concerti, v šoli več ni nobenih družbenih težav, je vzoren marljiv učenec in z malo pomoči doma ima v šoli dober uspeh. Pri njem so se na začetku kot kontraindikacija kazale pomanjkanje apetita in da je zvečer s težavo zaspal. So se pa te kontraindikacije s časoma skoraj izginile. Skratka je terapija imela nanj zelo pozitiven učinek!

Zase pa lahko povem, da sem imel kot začetnik težave s sodelavci kateri so bili nesramnimi in odklonilni do mladih ljudi. Težave so se stopnjevale tako, kot njihova nesramna dejanja in to tako daleč, da sem dobil gastritis. Mene je rešila rekreacija, pričel sem s tekom, da se več z njimi nisem obremenjeval in gledal le za svojimi cilji. Dve ali tri leta za tem, sem napredoval na boljše delovno mesto, tam delal nekaj let in nedolgo spet napredoval na boljše plačano delovno mesto, kjer se počutim odlično. Zdaj samo še dodatno šolanje ostane, če želim še višje.

Skratka izkušnja me je naučila, da se ne smem ukvarjati z drugimi kljub temu, da bi se oni radi z mano.

Popravljeno September 19, 2014. Popravil MP3500

[TakeALookAround]

[umetnica51]

MP3500 lepo si napisal, a to je tvoja izkušnja in prav je da si napisal.

 

Jaz sem povedala svojo zgodbo, ki je res samo moja.

 

Pomembno je, da sem jaz danes na pravi poti, da že 7 let brez zdravil dokazujem da je vsak sam gospodar svojega telesa in duše.

Moje življenje je užitek, delo je moja velika zabava...

 

Kakorkoli vsak se odloča sam, če misli, da mu zdravila pomagajo potem naj jih jemlje, če misli, da je obiskovanje psihiatra nujno, naj ga vsekakor obiskuje.

 

Vsak je gospodar svoje usode in svoje sreče

[Ninč.]

bejba, ti si naša carica! :grim

[otko]

otko prav je, da si popravil mojo slovnično napako

 

Otko vse je resnično, še preveč resnično - ta zdravila so bila zame osebno nevede velik strup.

 

Nikdar nisem skrivala tega, da sem bila na pishoaktivnih substancih - antidepresivih.

7 let je od tega, kar sem vrgla proč vsa zdravila, jemala sem jih v dobri vednosti, ko sem bila vsa depresivna in brez volje do življenja, a po jemanju teh zdravil je bilo še slabše.

Vsi domači so opazili, da sem bila po teh zdravilih še bolj depresivna, samomorilno nagnjena, nasilna, nemirna, pri zdravi pameti sem imela prisluhe, potem je prišlo obdobje ko sem imela preveč energije, nisem spala in zato dobila uspavalne tablete... Da ne govorim da sem se tresla, da mi je slina tekla sama od sebe iz ust, kljub dodatnemu jemanju akinetona, ki je proti stranskim učinkom.

 

Priča sem bila svojim kolegom sopacientom kako se jim je mešalo od teh zdravil, po menjavi terapije je bilo za nekaj časa vredu, a so se znova in znova vračali...

Poznala sem paciente, ki so bili na forenzičnih oddelkih, ker so koga ubili... Še danes trdim, da oni niso krivi, ampak zdravila, ki so jih jemali leta in leta...

 

Pajkica in MP300 prav sta napisala... največje zdravilo je DELO in rekreacija, pa dobra družba...

 

Še en krajši dokumentarni film s slovenskimi podnapisi:

 

 

 

 

Hvala bogu, da si se rešila depresije in, da ne potrebuješ zdravil. Ampak kot si dejala je to samo tvoja zgodba zato je vsakršno posploševanje napačno. Sam antidepresivov ali pa pomirjeval nikoli nisem jemal, tako da iz prve roke ne morem reči ničesar. Treba pa je vedeti, da antidepresivi in pomirjevala niti slučajno niso ena in ista stvar. Gre za fundamentalno razliko. 

 

 

 Sam pa poznam veliko primerov, ko pa so antidepresivi ljudem pomagali in to zelo. Nekateri celo pravijo, da delajo čudeže. Depresija je kot vemo bolezen možganov oz. je posledica kemijskega neravnovesja v naših možganih predvsem v tistem delu, ki skrbi za emocije, razpoloženje, občutek sreče itd… Zato je zelo pomembno, da je depresija  pravilno diagnosticirana, oz. da ne gre za kakšno drugo motnjo. Pred kratkim sem bral, da naj bi bili kmalu na voljo tudi krvni testi za depresijo. V kolikor bodo zanesljivi je to zelo dobra novica, kajti to bo nedvomno zelo olajšalo diagnosticiranje. Sedaj je diagnoza v veliki meri odvisna od zdravnikove (subjektivne) ocene, vemo pa koliko časa imajo zdravniki na voljo za posameznega pacienta….

 

 Vzrokov zakaj pride do kemijskega neravnovesja je več, najpogostejši so dedni dejavniki… …Ne morejo pa antidepresivi seveda zdraviti življenskih situacij v katerih se posameznik znajde.

 

V naših možganih za razpoloženje skrbijo trije nevrotransmiterski sistemi, seratoninski, dopaminski in noradrenalinski. Zato tudi antidepresive delimo v tri skupine, pač glede na to na kateri nevrotrasmitorski sistem delujejo. In antidepresivi delujejo zaviralno na mehanizme, ki onemogočajo prenašalce teh hormonov, zato se v možganih zopet vzpostavi kemijsko ravnotežje in s tem nemoten prenos signalov med živčnimi celicami v možganih. Zato je pomembno kakšno vrsto antidepresivov zdravnik predpiše, kajti simptomi depresije so ponavadi odvisni od tega kateri nevrotrasniterski sistemi ne delujejo pravilno.

 

Seveda pa se da podobne učinke doseči tudi na druge načine npr. znano je, da telesna aktivnost zvišuje koncentracijo seratonina, zato je med športniki manj depresije kot pri ostali populaciji. Gre pa v bistvu za isto stvar, s tem, da se je pri športu treba malo potruditi poleg tega pa ima še druge koristne lastnosti. Nekateri pa pač vzamejo tableto in učinek je isti.

 

Je pa pri antidepresivih tako, da jih je treba jemati redno, učinki  se ne pokažejo v trenutku, ponavadi v nekaj dneh, lahko pa šele po nekaj tednih. V predhodnem obdobju pa se simptomi pogosto celo poslabšajo, ravno tako pa je pomembno, da pacienti, ko se jim stanje izboljša ne prenehajo takoj jemati zdravil…Sicer pa antidepresivi ne povzročajo odvisnosti, niti se jih ne moremo navaditi v smislu, da bi telo nanje razvilo toleranco, kot je to v navadi pri pomirjevalih. In kolikor vem sodobni antidepresivi nimajo kvarnih učinkov na želodec, jetra itd...veljajo za varna zdravila.

 

In kaj imajo ti youtube "dokumentarci" s tem - ne prav veliko. Gre pač za nek senzacionalistični, pristranski in zelo selektiven pristop, ki z realnostjo nima veliko skupnega. Nobena težava ni poiskati posamezne primere, pač kakor komu ustreza. Kdor ima namen, bo našel tudi uživaca marihuane ali pa hipija, ki je storil zločin in to povezal s tem. Po mojem mnenju gre za bullshit in namen ljudi šokirati, ne pa neko objektivno iskanje resnice. Poleg tega se mi zdi, da zamenjuješ depresijo s psihopatijo, sociopatijo, kajti na forenzičnih oddelkih tipično prevladujejo takšni ljudje, zanje pa antidepresivi seveda niso prva izbira...žal nimam časa za bolj pozoren ogled, ampak gledanje takšnih dokumentarcev se mi zdi zguba časa. Bolje bi bilo, ko bi se ljudje izobraževali kje drugje kot pa s takšnimi filmčki.

 

Je pa seveda res, da so antidepresivi za farmacevte dober biznis, podobno kot zdravila za visok krvni tlak in druge kronične bolezni. Pač milijone ljudi to jemlje vsak dan, nekateri desetletja ali pa celo življenje. In to je biznis ne pa neka cepiva, kjer je ponavadi enkraten odmerek, vreden evro ali dva.

[daria]

Otko... samo blebetanje te je..

delo, rekreacija, veseli (in ne preveč pametni) ljudje pa grejo stvari laže.

pa to kar je pajkica podarila

[DAMI34]

Iz mojega domačega primera:

Depresija je tudi, ko je človek na višku, ko je poln energije in bi delal 25ur na dan. Takrat nam je skrita, ker nas nič ne moti, žal pa točno ta krivulja ki sega preko normale udari ven, ko pade močno pod normalo.

In verjemite, normalen človek (brez depresije) težko razume ali sploh ne more razumeti tistega ki jo ima. Enostavno nam ni jasno kako lahko tako razmišlja zakaj ima tako črne misli brez tehtnega vzroka.

 

Moj primer, je bil tak, da sem fotra 1x rešil, pa je že delal samomor. Uspelo mi ga je pravočasno najti. Žal pa prav pred kratkim, to ni uspelo našim sosedom in se je ženska obesila.

U51 želim ti viška energije, pa da nikol dol ne pade.

[RobiRoberto]

Jaz imam težave z depresijo že 16 let in tudi ko sem mislil, da se je končno le končala, sem brez antidepresivov zdržal mogoče en mesec in nič več. Ko sem prihiatrinjo vprašal, če bom moral antidepresive jemati celo življenje, mi je odgovorila, da brez kakršnihkoli lastnih sprememb (predvsem življenska okolica) tudi depresija ne bo prenehala... Zato sem si vedno želel preseliti "v Prlekijo" ...

[umetnica51]

otko vse te podatke ki si jih napisal zgoraj, se da potegnit dol iz interneta.

 

Ni skrivnost, da sem se leta in leta borila z depresijo in da se mi je stanje še poslabšalo ob jemanju teh neučinkovitih zdravil.

Prav tako OSEBNO poznam veliko ljudi, ki so še danes zadeti od teh zdravil, velika večina jih je naredila samomor, vsi ostali pa životarijo in ob vsakodnevnem jemanju zdravil ni velikega učinka, saj imajo ta psihiatrična zdravila zelo hude stranske učinke (izguba spomina, povečanje telesne teže, nemirnost, itd)...

 

Leta 2008 sem se dokončno odločila in nisem vzela nobene tablete. Priznam, da je bilo zelo težko, a moj edini cilj je bil, da se vrnem v družbo, da si čimprej poiščem službo itd. DELO, DELO in še enkrat DELO pozdravi vsakega človeka. Ob delu pomožne mizarke ali dela v skladišču ali ob delu čistilke kar naenkrat ni bilo ne duha in sluha o mojih težkih dneh, ko velikokrat nisem videla drugega izhoda kot to da bi čimprej umrla...

 

Vse preveč člankov, dokumentarnih filmov resno opozarja ljudi, da naj ne pretiravajo s psihiatričnimi zdravili ali pa se naj jih popolnoma izognejo.

Dejstvo je, da me še danes nasmeji ta stavek: " V vaših možganih je kemično neravnovesje..." ali pa stavek "če ne boste jemali zdravil se vam bo poslabšalo". Ja ta dva stavka sem prevečkrat slišala, a kasneje doumela da je pač to spet ena marketinška poteza velikh farmacevtskih družb, ki služijo na račun duše človeka, ki ne potrebuje drugega kot razumevanje, ljubezen, DELO.

 

Še danes se sprašujem kdo za vraga si je izmislil, da lahko 1 TABLETKA reši psihične težave človeka???

 

Zanimivo v moji največji žalosti meni noben psihiater ni rekel, da naj se lotim počasi malo delati ali da naj preberem kakšno dobro pozitivno knjigo kot so recimo knjige od Louise Hay. Vedno znova so mi rekli, da tabletka prime čez 1 mesec, če pa ni, so mi dali novo itd. Začaran krog brez konca in kraja.

 

Zanimivo vsako leto so vedno večji dobički v farmacevtskih podjetjih in vsako leto je vedno več zdracil in bolanih ljudi. Le zakaj?

 

 

 

[umetnica51]

Še dva zelo zanimiva članka na temo psihiatričnih zdravil.

 

Hrvaški psihiater Robert Torre je edini psihiater, ki je letos priznal kako deluje sistem zdravljenja na psihiatriji...

 

http://www.siol.net/novice/rubrikon/siolov_intervju/2014/09/robert_torre_hrvaski_psihiater_o_psihiatriji.aspx?fb_action_ids=556987384446394&fb_action_types=og.likes&fb_ref=s%3DshowShareBarUI%3Ap%3Dfacebook-like

 

 

Pa še en zanimiv članek.

 

http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=550

[pajkica]

 

Še danes se sprašujem kdo za vraga si je izmislil, da lahko 1 TABLETKA reši psihične težave človeka???

 

a tut una taplava ne

[Matori Hanzo]

a tut una taplava ne

 

To zlahka empirično doženeš.

[pajkica]

sem z ulomki probala, pa še kar ne vem.....

[umetnica51]

a tut una taplava ne

 

A misliš dornikum? Za spanje? Bognedaj...

 

Sj veš vsa zdravila so ena nategancija... boljš da eno čokolado poješ al pa en albert piškot

 

Pa ko boš mela cajt in če maš dobr želodc si res dobro poglej ta dokumentarni film spodaj... čeprav vem, da imaš ti svoje filme čist dost

 

 

[HondaM]

Zanimiva debata......

Sama delam na oddelku za anksiozne in depresivne motnje,kjer se trudimo, da imajo pacijenti minimalne doze zdravil in jim ves čas poudarjamo, da so zdravila samo bergla, ki jim bo pomagala, da se bodo lažje pobrali in začeli z delom na sebi.

Pri nas sicer skušamo ljudi usmerjati, da je potrebno predvsem delo na sebi....a je žal tako, da se jih večina vrača potem nazaj v svoje okolje, z vsemi starimi vzorci, ki so jih navsezadnje tudi pripeljali k nam in se stvari ponavljajo, ljudje pa se vračajo.

Sama zelo verjamem v "Teorijo izbire"...da si v življenju sami izbiramo, prav vse kar počnemo...sami izbiramo vso našo dejavnost in  misli..posredno pa tudi čustva in fiziologijo.

[RobiRoberto]

Zanimiva debata......

....a je žal tako, da se jih večina vrača potem nazaj v svoje okolje, z vsemi starimi vzorci, ki so jih navsezadnje tudi pripeljali k nam in se stvari ponavljajo, ljudje pa se vračajo.

 

Tudi meni je "moja" psihijatrinja odgovorila na moje vprašanje, če bom moral uživati antidepresive ves čas, zelo podobno:  VSAJ DOKLER BOŠ ŽIVEL V ENAKEM OKOLJU IN MED ENAKIMI LJUDMI, SKORAJ SIGURNO ...

[otko]

otko vse te podatke ki si jih napisal zgoraj, se da potegnit dol iz interneta.

 

Ni skrivnost, da sem se leta in leta borila z depresijo in da se mi je stanje še poslabšalo ob jemanju teh neučinkovitih zdravil.

Prav tako OSEBNO poznam veliko ljudi, ki so še danes zadeti od teh zdravil, velika večina jih je naredila samomor, vsi ostali pa životarijo in ob vsakodnevnem jemanju zdravil ni velikega učinka, saj imajo ta psihiatrična zdravila zelo hude stranske učinke (izguba spomina, povečanje telesne teže, nemirnost, itd)...

 

Leta 2008 sem se dokončno odločila in nisem vzela nobene tablete. Priznam, da je bilo zelo težko, a moj edini cilj je bil, da se vrnem v družbo, da si čimprej poiščem službo itd. DELO, DELO in še enkrat DELO pozdravi vsakega človeka. Ob delu pomožne mizarke ali dela v skladišču ali ob delu čistilke kar naenkrat ni bilo ne duha in sluha o mojih težkih dneh, ko velikokrat nisem videla drugega izhoda kot to da bi čimprej umrla...

 

Vse preveč člankov, dokumentarnih filmov resno opozarja ljudi, da naj ne pretiravajo s psihiatričnimi zdravili ali pa se naj jih popolnoma izognejo.

Dejstvo je, da me še danes nasmeji ta stavek: " V vaših možganih je kemično neravnovesje..." ali pa stavek "če ne boste jemali zdravil se vam bo poslabšalo". Ja ta dva stavka sem prevečkrat slišala, a kasneje doumela da je pač to spet ena marketinška poteza velikh farmacevtskih družb, ki služijo na račun duše človeka, ki ne potrebuje drugega kot razumevanje, ljubezen, DELO.

 

Še danes se sprašujem kdo za vraga si je izmislil, da lahko 1 TABLETKA reši psihične težave človeka???

 

Zanimivo v moji največji žalosti meni noben psihiater ni rekel, da naj se lotim počasi malo delati ali da naj preberem kakšno dobro pozitivno knjigo kot so recimo knjige od Louise Hay. Vedno znova so mi rekli, da tabletka prime čez 1 mesec, če pa ni, so mi dali novo itd. Začaran krog brez konca in kraja.

 

Zanimivo vsako leto so vedno večji dobički v farmacevtskih podjetjih in vsako leto je vedno več zdracil in bolanih ljudi. Le zakaj?

 

 

 

 

Oprosti, ampak kaj sploh hočeš povedati?  Vse to si povedala že v enem svojih prejšnjih postov.  Res je, vse kar sem napisal se da najti na internetu, v zdravstvenih priročnikih itd... Jaz nisem nič novega prispeval v zakladnico znanja na tem področju. Na internetu se da najti karkoli si pač želiš, tudi to, da je zemlja ravna. Bistvo je v tem, da ločiš med verodostojnimi viri, podprti s študijami, dokazi.... in nekimi internetnimi zmazki kvazi strokovnjakov.

 

Recimo tole je za razliko od tvojega dokumentarca dober uvod v razlago depresije, in izjemno vesel sem, da je na youtubu poleg vseh neumnosti možno najti tudi predavanja vrhunskih znanstvenikov iz Stanforda in to zastonj. Vedi, da študenti v ZDA tole mastno plačajo. Žalostno, da ljudje tega ne znajo ceniti, cenijo pa vse kaj drugega npr. neke samooklicane zdravilce, mazače itd... http://www.youtube.com/watch?v=NOAgplgTxfc

 

To je pač samo tvoj primer, in nihče ne trdi, da lahko ena tabletka čudežno vse pozdravi. In ti kvazi internetni dokumentarci (oz. zmazki), ki jih vztrajno linkaš vsekakor ne prispevajo k tvoji verodostojnosti. Oprosti, ampak takšni "dokumentarci" niso nič drugega kot sodobna različica vraževerja, podobno kot razni anticepilci in podobni verniki raznih zarot. Pred kratkim je Alojz Ihan napisal kolumno na to temo, priporočam v branje. http://www.siol.net/priloge/kolumne/alojz_ihan/2014/11/upor_v_glavi.aspx

 

In očitno je, da niti ne veš kaj depresija je, povsem možno, da ti je tudi zdravnik postavil napačno diagnozo. Če je človek pač zaradi nekih življenskih preizkušenj potrt, zlomljen in nesrečen to ni depresija. Lahko je pa vzrok oz. povod zanjo. Ja, in strinjam se, da v takšnih nesrečnih situacijah najbolje pomaga pogovor, delo itd...Zdravila oz. antidepresivi zdravijo samo biološke vzroke depresije. Povsem možno je, da pri tebi depresija sploh ni imela biološkega vzroka. Res pa je, da gre pri depresiji največkrat za kombinacijo več različnih dejavnikov oz. vzrokov. Gre pač za dejavnike okolja, življenskega stila in biološko in genetsko pogojenih dejavnikov. In vemo kaj zdravi pogovor, kaj sprememba okolja in kaj zdravila.