Skoči na vsebino

Priporočene objave

Objavljeno

In še tole ... da se vam ne bo treba bati, da bi vas posvojili homoseksualni pari whistle.gif.

Kdor je že kdaj slišal za kak primer posvojitve pri heteroseksualnem paru (ko vsi vse vemo na tem svetu, verjamem, da imate tudi s temi stvarmi veliko izkušenj in še več multidisciplinarnega znanja), mu je lahko jasno, da se pri tem delajo preverjanja takšne in drugačne sorte, kar pomeni, da kar dva zmešana tipa (ali bejbi), ki sta si naklonjena in živita pol cajta na žurih, pol cajta pa v postelji, ne moreta 'posvojiti otroka'. Tako kot tega ne more storiti heteroseksualen par, ki nima pošlihtanih stvari. Pri tem gre za redno službo, nekaznovanost, pa tudi druga merila - stabilnost, izobraženost, itd itd itd. In tu je še sodišče, kjer sodnik razsodi, ali je to GO ali NO GO. Skratka ... gre za majhno možnost, ki jo bo imelo nekaj ljudi - verjetno tisti, ki že sedaj živijo kot družina.

Kakršnokoli razlikovanje na podlagi spolne usmerjenosti je sicer zakonsko/ustavno nedopustno, tako določajo tudi predpisi/direktive EU in tako je celo odločilo Ustavno sodišče RS. In dejstvo je, da takšne družine obstajajo in ni nikakršnega razloga, da ne bi imele enakih pravic kot vse ostale. Pa absolutno velja, da pri posvojitvah otroka ne gre za pravico posvojiteljev, pač pa za pravico otroka - to pomeni, da bo sodišče ob sprejemanju teh odločitev vedno presojalo z vidika največjih koristi otroka. (saj PRAV TO tudi tukaj pišoči debaterji zahtevate, kajne? Torej je zakon taman po vaših željah!)

Razprava o naravnosti ali nenaravnosti takšnih družin pa je popolnoma brezpredmetna, glede na dejstvo, da takšne družine obstajajo in da je že njihov obstoj očitno 'naraven', saj jih ni nihče 'na silo' skupaj silil ... PA verjetno, tam kjer obstajajo, tudi uspešno hendlajo problematiko 'sovražne okolice, ki takšnih družin ne odobrava'. Kar je v bistvu žalostno, da se morajo s tem soočati ... Ali pa kdo od vas misli, da je kakšnemu otroku v taki družini 'nelagodno zaradi obeh staršev'? Verjetno vam je jasno, da bi taki otroci povzročali težave in bi pristojne institucije (sosedje, centri, sodišča, drugi biološki starš!) lahko že davno ustrezno ukrepali, kajne?

Skratka ... nič bat, Družinski zakonik vam noče nič hudega ... ne bo vam pojedel otrok, ne bo vas prisilil, da nastavite rit, ne bo vam povzročal stroškov in zaradi njega vas policisti na cesti ne bodo ustavljali nič pogosteje.

trance_40_thumbup.gifworship.giftrance_40_thumbup.gif

Objavljeno

Ja, vsem vam bodo otroke pobrali in jih 'dodelili pedrskim parom'.

Je mimogredede kdo od vas biserov sposoben poiskati in prebrati, kaj piše v razlagi zakona, zakaj se spremembe uvajajo itd?

Evo, da ne bo preveč naporno, kar prilimam ...

----------------------

PREDLOG DRUŽINSKEGA ZAKONIKA

(gradivo za medije)

1. RAZLOGI ZA SPREJEM DRUŽINSKEGA ZAKONIKA

Družinska razmerja so doslej urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil trikrat noveliran; vendar praksa sodišč in centrov za socialno delo kot tudi spoznanja teorije kažejo, da so v zakonu še prisotne pravne praznine, nedodelanosti in pomanjkljivosti, predvsem pa da so še odprte možnosti za boljšo ureditve družinsko pravnega področja.

Z družinskim zakonikom celovito urejamo celotno družinsko pravo in v interesu koristi otroka krepimo vpliv države na odnose znotraj družine. Ta pomoč države se kaže predvsem v tem, da bo več možnosti za intervencijo v te odnose, kadar bo to potrebno zaradi varstva koristi otrok. Prav tako uvajamo sistem obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem sporov med starši kar zadeva razmerja do skupnih otrok.

Dodaten razlog za sprejem družinskega zakonika je tudi prilagoditev zakonodaje razvoju družbenih odnosov na tem področju, različnim oblikam družinskih skupnosti, skratka družbeni realnosti..

2. CILJI IN NAČELA PREDLOGA ZAKONA

Osnovni cilj je izboljšanje položaja otrok v družinskih razmerjih, bodisi pred postopkom pri sodišču, med samim postopkom in tudi po končanem postopku. S tem želimo zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo našega družinskega prava. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo z zakonikom skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.

Drugi cilj je hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka izrednega pomena, saj imajo predolgi postopki za otroka nepopravljive negativne posledice na njegov nadaljnji razvoj.

Naslednji cilj in hkrati način za dosego ciljev predloga zakonika je okrepitev strokovne in svetovalne vloge centrov za socialno delo, ki je nujno potrebna za učinkovito in strokovno izvajanje njihovega osnovnega poslanstva. Ta cilj bo dosežen z ločitvijo oblastne funkcije centrov za socialno delo od strokovne in svetovalne funkcije, ki naj bi jo centri za socialno delo obdržali. V tem smislu predlog zakonika predvideva predčasno svetovanje, strokovno svetovanje in družinsko mediacijo in to ne samo v primerih, ko bo šlo za razvezne postopke, temveč tudi v primerih ukrepov za varstvo koristi otroka.

Za izboljšanje položaja otroka v aktivnostih in postopkih, ki tečejo v zvezi z njim in ga neposredno zadevajo, je predvidena uvedba instituta Zagovornika otroka, ki bo poskrbel za to, da se bo v teh postopkih in aktivnostih slišal tudi njegov glas.

Predlog zakonika prvič določa tudi prepoved telesnega kaznovanja otroka, ki zavezuje ne le starše, temveč tudi druge osebe, državne organe in nosilce javnih služb. Dolžnost varovanja otroka pred telesnim kaznovanjem je izvedena iz 19. člena Konvencije o pravicah otrok, po katerem države podpisnice KOP z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi otroka zavarujejo pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjenja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vštevši spolne zlorabe, medtem ko je pod skrbništvom staršev, zakonitih skrbnikov ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj.

V prilagajanju družinskih razmerij razvoju družbenih odnosov v družinski zakonik umeščamo tudi prostovoljno pogodbeno ureditev medsebojnih premoženjskih razmerij v obliki ženitnih pogodb.

Z družinskim zakonikom na novo in skladno z odločbo Ustavnega sodišča urejamo pravna razmerja življenjskih skupnosti istospolno usmerjenih partnerjev. Te skupnosti so sedaj urejene z Zakonom o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Ustavno sodišče RS je v postopku za oceno ustavnosti 22. člena ZRIPS ugotovilo neskladnost te določbe z Ustavo RS. Glede na ugotovitve ustavnega sodišča, da gre v bistvenem za enake dejanske in pravne podlage življenjske skupnosti (istospolne skupnosti in skupnosti med žensko in moškim) ter da razlikovanje v pravni ureditvi obeh skupnosti, vključno s pravnimi posledicami teh skupnosti, ne temelji na neki stvarni, neosebni razlikovalni okoliščini, temveč na spolni usmerjenosti, predlog zakonika istospolno skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo. S takšno pravno ureditvijo bo omogočeno tudi pravno priznanje posvojitev, ki so že danes izvedene v tujini s strani istospolnih partnerjev.

3. POGLAVITNE NOVOSTI

Predlog družinskega zakonika ohranja osnovno usmeritev ureditve družinskih razmerij, in sicer korist otroka, ki je z zakonikom opredeljeno kot načelo. Prav tako so v uvodnem delu ostale vsebinsko nespremenjene določbe, s katerimi so definirani pravni instituti, s katerimi država varuje otroke, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne starševske oskrbe (rejništvo, skrbništvo in posvojitev). Glede zakonske zveze, ki je predlagana kot življenjska skupnost dveh oseb (istega ali različnega spola)se ohranja načelo enakopravnosti zakoncev, postopek sklenitve zakonske zveze, pravice in dolžnosti zakoncev in zakoniti premoženjski režim. Isto velja za načine prenehanja zakonske zveze, in sicer za določbe sporazumne razveze in razveze na tožbo zakoncev ter razmerja med razvezanima zakoncema (dolžnost preživljanja razvezanega zakonca). Prav tako vsebinsko ne posegamo v dolžnosti in pravice staršev in otrok ter v načine ugotavljanja očetovstva/materinstva. V tem delu je osnovna ureditev le dopolnjena z rešitvami, ki so bile potrebne zaradi določenih pravnih praznin v obstoječih predpisih in so se vrsto let oblikovale v sodni praksi.

Pojem družine

Pojem družine je v predlogu zakonika zastavljen širše kot v veljavnem zakonu, saj:

• za družino štejejo tudi nekatere skupnosti življenja otroka z odraslo osebo, ki ni njegov roditelj ali posvojitelj, pod pogojema, da v skupnosti vlada individualni (dolgo)trajni odnos skrbi odrasle osebe za otroka in da je ta skupnost tudi pravno blizu družinski skupnosti staršev in otrok (obstoj družine je vezan na dolžnost preživljanja in ne na sorodstveno razmerje med otrokom in osebo, s katero živi v življenjski skupnosti). Družino ustvarja otrok. Če ni otroka, ni družine.

• Za pojem družine ni potrebno, da gre za skupnost otroka z obema staršema. Zadostuje, da živi otrok z enim roditeljem oziroma z eno odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima do otroka po zakonu pravice in obveznosti.

Zakonska zveza

Zakonska zveza je določena kot življenjska skupnost dveh oseb istega ali različnega spola.

Zunajzakonska skupnost

Predlog prvič priznava pravne posledice tudi življenjski skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenila zakonske zveze.

Definicija zunajzakonske skupnosti je dopolnjena brez dodatnega dokazovanja za primere, ko se zunajzakonskima partnerjema rodi skupni otrok ali če otroka posvojita (zaradi koristi otroka in zaščite njegovih pravic ni več potrebno dokazovati, da je taka skupnost obstajala dlje časa).

Možnost sklenitve zakonske zveze zunaj uradnih prostorov, različnost načinov sklepanja zakonske zveze in jubilejne poroke

Predlog zagotavlja večje možnosti sklepanja zakonske zveze zunaj uradnih prostorov in različne načine sklepanja zakonske zveze glede na zahteve po obličnosti. Bodočima zakoncema daje na voljo zlasti načine sklenitve zakonske zveze, pri katerih so zahteve po obličnosti minimalne (npr. sklenitev zakonske zveze samo pred matičarjem brez prisotnosti prič in pooblaščenca). Takšni načini omogočajo parom, ki to želijo, diskretno in manj formalistično sklenitev zakonske zveze. Prav tako je omogočena ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.

Ženitne pogodbe

Bistvo nove ureditve je, da prinaša na področje premoženjskega režima med zakoncema možnost zakoncev, da izbereta in določita vsebino lastnega premoženjskega režima. To pomeni, da imata zakonca, če to želita, možnost, da se s sklenitvijo ženitne pogodbe izogneta zakonitemu premoženjskemu režimu in si prosto dogovorita njun pogodbeni premoženjski režim. Lahko pa zakonca ostaneta pasivna, tedaj se njun premoženjski režim presoja po zakonskih določbah t.i. zakonitega premoženjskega režima-kot do sedaj.

Priznanje otroka pred njegovim rojstvom

Zaradi posebnega varovanja otrokove koristi je bilo potrebno pravno urediti možnost priznanja spočetega, a še nerojenega otroka, ki ima pravni učinek samo, če se otrok rodi živ. Prej so to CSDji izvajali, a brez izrecne pravne podlage.

Svetovanje in mediacija

Že prej smo poznali predhodno svetovanje pred vložitvijo tožbe oziroma sporazumnega predloga za razvezo zakonske zveze. Novost pa je družinska mediacija, ki se lahko opravi pred, med in po koncu sodnega postopka in to glede vseh družinskopravnih spornih vprašanj. Mediacijo naj bi izvajali CSDji in sodišča, lahko pa se dovoljenje podeli tudi drugi fizični/pravni osebi. Najpogostejše bodo obravnavani spori v zvezi z varstvom in vzgojo otrok ob razvezi zakonske zveze ali po razpadu zunajzakonske skupnosti. Lahko pa bo šlo za samostojne spore v zvezi z izvrševanjem otrokovih stikov ali za spore glede izvrševanja starševske skrbi.

UKREPI ZA VARSTVO KORISTI OTROK (najbolj prenovljeno poglavje)

Razlike

ZZZDR je do sedaj podrobneje urejal le nekaj ukrepov, s katerimi država lahko poseže v družino zaradi varstva otrokovih koristi (odvzem otroka staršem in namestitev v rejništvo ali v zavod, namestitev otroka v zavod zaradi vedenjskih ali čustvenih težav), ti ukrepi so bili v pristojnosti centrov za socialno delo.

DZak zaradi zaščite starševske skrbi ter na drugi strani koristi otroka izrecno določa nekatera načela, ki jih je potrebno pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok spoštovati. Ta načela v teoriji veljajo sicer že sedaj, vendar zakonsko posebej niso navedena:

• Dolžnost države pri varovanju koristi otrok (za otrokovo vzgojo in varstvo v prvi vrsti odgovorni otrokovi starši, enako velja tudi v ZZZDR, vendar je v tem poglavju DZak izrecno poudarjeno, da je mogoče ukrepe izvesti le, ko starši svoje pravice in dolžnosti ne izvršujejo ali je ne izvršujejo v korist otroka).

• Načelo najmilejšega ukrepa (izreče naj se ukrep, s katerim bodo starši najmanj prizadeti, če je z njim mogoče zavarovati otrokove koristi, predvsem pa naj se otrok ne odvzame, če je mogoče drugače zavarovati njegove koristi).

• Ogroženost kot pogoj za izrek ukrepa (DZak ponuja definicijo ogroženosti otroka, to je če je utrpel ali je zelo verjetno da bo utrpel škodo kot posledico storitve ali opustitve staršev ali otrokovih psihosocialnih težav).

Predlog zakonika pri vsakem ukrepu posebej določa koliko časa lahko traja, določa stalno preverjanje utemeljenosti nadaljnjega izvajanja ukrepa in zavezuje center za socialno delo, da predlaga prenehanje izvajanje ukrepa, nadomestitev ukrepa z drugim ali predlaga podaljšanje že izrečenega ukrepa, kadar meni, da je to otroku v korist. Enako lahko odloči sodišče po uradni dolžnosti.

Z DZak se pristojnost za odločanje o ukrepih deli med center za socialno delo ter sodišča.

Ukrepi za varstvo koristi otrok po DZak so:

• Nujni ukrepi (o teh odločajo centri za socialno delo),

• Začasne odredbe (o teh odločajo sodišča),

• Ukrepi trajnejšega značaja (o teh odločajo sodišča, razen o ukrepu nadzora izvrševanja starševske skrbi, o katerem odločajo centri za socialno delo).

Ad1. Nujni ukrepi:

Nujni ukrep odvzem otroka je namenjen hitri zaščiti otroka, kadar je otrok tako hudo ogrožen, da z ukrepom zaradi prevelikega tveganja na varstvo otrokovih koristi ni mogoče odlagati (niti čakati na začasno odredbo sodišča) in je otroka treba takoj odvzeti staršem.

Ad 2. Začasne odredbe

Sodišče jih izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. DZak primeroma navaja naslednje začasne odredbe:

• odredbo o odvzemu otroka staršem in o namestitvi k drugi osebi, v rejništvo ali v zavod,

• odredbo o vstopu v stanovanje ali v druge prostore, v katerih se otrok nahaja,

• odredbo o prepovedi ali omejitvi otrokovih stikov,

• odredbo o načinu izvrševanja otrokovih stikov,

• odredbo o vzgoji in varstvu otroka,

• odredbo o preživljanju otroka,

• odredbo o prepovedi prehoda državne meje z otrokom,

• odredbo o izselitvi nasilnega člana družine iz skupnega stanovanja,

• odredbo o prepovedi približevanja otroku osebam, ki ogrožajo otroka,

• odredbo o zavarovanju na premoženju staršev,

• odredbo o zdravniškem pregledu ali zdravljenju.

Ad 3. Ukrepi trajnejšega značaja

Med te ukrepe sodi tudi ukrep nadzora izvrševanja starševske skrbi, ki je v pristojnosti centrov za socialno delo. Sicer o ostalih ukrepih trajnejšega značaja odločajo sodišča.

Dzak zavezuje sodišča, da pri odločitvi o teh ukrepih upošteva mnenje centra za socialno delo, ta pa je dolžan, v kolikor je predlagatelj postopka, izdelati načrt pomoči družini in otroku.

Ukrepi, ki jih sodišče lahko izreče so:

• omejitev starševske skrbi,

• odločitev o zdravniškem pregledu ali zdravljenju,

• omejitev ali odvzem pravice do stikov,

• odvzem otroka staršem,

• namestitev otroka v zavod,

• odvzem starševske skrbi.

POSVOJITEV

Podobnosti

Predlog zakonika ureja (tako kot ZZZDR) samo popolno posvojitev, s katero se posvojenec popolnoma izloči iz rodbine naravnih staršev in povsem preide v rodbino posvojitelja, v kateri dobi položaj naravnega otroka posvojitelja.

Razlike:

• o posvojitvah odloča sodišče na predlog centra za socialno delo;

• po predlogu DZak skupaj posvojita otroka ne samo zakonca, temveč tudi zunajzakonska partnerja; v skladu z novo vsebinsko ureditvijo zakonske zveze ter zunajzakonske skupnosti kot življenjske skupnosti dveh oseb, ki sta lahko tudi istega spola, je možna posvojitev otroka tudi s strani dveh istospolno usmerjenih parnterjev;

• predlog DZak ne predvideva starostne omejitve za podajanje otrokovega mnenja, po desetem letu starosti pa predlog Dzak kot pogoj za posvojitev otroka zahteva soglasje otroka k posvojitvi;

• pred rojstvom dano soglasje staršev za posvojitev – največkrat bo dala soglasje samska mati – staršev ne veže, niti ne morejo dati soglasja pred 8 tednom otrokove starosti (poporodna depresija);

• posvojitev po predlogu zakonika je mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve zakonskih pogojev, lahko tudi prej, če center za socialno delo ugotovi, da je to v otrokovo korist (po ZZZDR je ta rok 1 leto).

• z namenom čimbolj zavarovati otrokovo korist in izbrati otroku najboljše možne starše predlagatelj predlaga vzpostavitev centralne zbirke otrok in kandidatov za posvojitev, kot tudi centralne zbirke v Republiki Sloveniji izvedenih posvojitev.

• če se zaupa otroka potencialnemu bodočemu posvojitelju (poskusna doba), se za tako namestitev otroka ne uporabljajo predpisi o izvajanju rejniške dejavnosti.

REJNIŠTVO

Podobnosti

Rejništvo je tudi v DZak oblika družinsko pravnega varstva otrok, ki se izvaja z nego, vzgojo in oskrbovanjem v tuji družini, to je pri osebah, ki niso otrokovi starši (oziroma posvojitelji), niti skrbniki.

Razlike z obstoječo ureditvijo

Center za socialno delo odloči o namestitvi otroka v rejništvo le pri odločitvi o nujnem ukrepu za varstvo otrokove koristi po tem zakoniku, v vseh ostalih primerih o namestitvi otroka v rejništvo po novem odloča sodišče.

Predlog DZak izrecno določa, da z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste pravice in dolžnosti po tem zakoniku, ki so združljive z namenom rejništva, če zaradi varovanja otrokove koristi ni odločeno drugače (ZZZDR je o tem določal le, da z oddajo otroka v rejništvo ne prenehajo pravice in dolžnosti staršev ali skrbnika, ki jih imajo po tem zakonu).

Predlog zakonika ne dovoljuje, da starši tudi sami namestijo otroka v rejništvo, kar ZZZDR dopušča, vendar se to v praksi ne izvaja.

DOLŽNOST PREŽIVLJANJA MED STARŠI IN OTROKI

Pravna ureditev preživljanja med starši in otroki je povzeta po zadnji noveli ZZZDR. Po njej so starši dolžni preživljati svoje otroke praviloma do polnoletnosti. Starši so dolžni otroka preživljati tudi po polnoletnosti, če ima status dijaka in ni zaposlen ter ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb. Otroka, ki se po končanem srednješolskem izobraževanju vpiše v visokošolski študij, so starši dolžni preživljati, če ima status študenta, in sicer le do zaključka prvega dodiplomskega študija ali do zaključka prvega enovitega magistrskega študijskega programa. Dolžnost preživljanja traja najdlje do otrokovega dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti. Pri odmeri preživnine sodišče lahko upošteva tudi morebitna lastna sredstva in prihodke otroka.

Novost je predlagana določba, po kateri je otrok po polnoletnosti dolžan zavezancu za plačilo preživnine predložiti dokazilo o statusu dijaka oziroma študenta. Otrok je dokazilo dolžan predložiti zavezancu v roku 30 dni po pridobitvi statusa dijaka oziroma študenta.

Pravica do preživljanja je samostojna, od starševske skrbi neodvisna pravica, zato velja splošno načelo, da tisti od staršev, ki mu je odvzeta starševska skrb, ni oproščen dolžnosti preživljanja. Preživninska dolžnost ne preneha v primeru namestitve otroka v rejništvo ali v zavod. Predlog zakonika izrecno določa obveznost sodišča, da ob izreku teh ukrepov določi tudi preživninsko dolžnost obeh staršev, kar je novost.

Višina preživnine mora biti taka, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist. Otrokova korist terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe otroka, ki zahteva preživljanje, in ne npr. glede na neke povprečne izdatke otroka določene starosti. To je bil argument proti uvedbi fiksnih zneskov preživnin za otroke posameznih starosti.

Zaradi večje pravne varnosti predlog zakonika (kar je bilo uveljavljeno že z ZZZDR-C) prevzema pravilo sodne prakse in pravne teorije, da morajo starši mladoletnega in polnoletnega otroka, ki je sklenil zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti, preživljati, če ga ne more preživljati zakonec ali zunajzakonski partner.

Starši preživljajo svoje otroke v okviru svojega gospodinjstva, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Kadar starši otrok ne preživljajo v okviru svojega gospodinjstva, so dolžni k preživljanju otrok prispevati preživnino v mesečnem znesku.

ZZZDR za polnoletnega otroka ne vsebuje pravila o tem, pred katerim organom se sklene sporazum o preživnini za polnoletne otroke, zato je bilo to vprašanje treba rešiti. Tako se bo sporazum o preživljanju polnoletnega otroka lahko sklenil v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali pa lahko polnoletni otrok in starš skleneta sporazum, ki ga predložita v potrditev sodišču. S tem je izenačena možnost urejanja preživnine pri mladoletnih in polnoletnih otrocih.

Predlog zakonika prevzema tudi določbe ZZZDR, kot veljajo po uveljavitvi ZZZDR-C, po kateri je zakonec oziroma zunajzakonski partner dolžan preživljati otroka svojega partnerja, če otrok nima roditelja, ki bi ga lahko preživljal. Predlog zakonika to dolžnost omejuje samo na tiste otroke partnerja, ki s partnerjema živijo. Dolžnost zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja preživljati otroka svojega partnerja preneha s prenehanjem njegove zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti z otrokovo materjo ali očetom razen, če je zakonska zveza prenehala zaradi smrti otrokove matere ali očeta. V tem primeru sta preživeli zakonec oziroma zunajzakonski partner dolžna preživljati otroka svojega umrlega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja samo, če sta z otrokom živela v času smrti zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja.

V zvezi z dolžnostjo polnoletnih otrok preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, predlog zakonika (kot tudi že zadnja novela ZZZDR) ne prinaša novosti.

Zavezanec (z izjemo staršev za otroka) ne more izbirati načina preživljanja upravičenca, to je izbrati, ali bo upravičencu plačeval preživnino, ali ga vzel k sebi v preživljanje ali poskrbel za njegovo preživljanje na drug način. Preživnina se določi v mesečnem znesku in za naprej in se usklajuje.

SKRBNIŠTVO

V zadevah skrbništva pristojnosti ostajajo na centrih; sodišče bo o postavitvi skrbnika odločalo, samo:

• ob odločanju o ukrepih za varstvo koristi otrok (če je skrbnik sploh potreben),

• ob odločanju sodišča za odvzem poslovne sposobnosti.

Namen skrbništva za otroke je usposobitev za samostojno življenje in delo ter zavarovanje premoženjskih in siceršnjih pravic posameznika, in sicer kadar otrok nima staršev ali ti zanj ne skrbijo.

Odraslo osebo se postavi pod skrbništvo v primeru popolnega ali delnega odvzema poslovne sposobnosti. Namen skrbništva za te osebe je varstvo njihove osebnosti ter prizadevanje za zdravljenje in usposobitev za samostojno življenje in delo. Skrbnik varovanca ni dolžan imeti pri sebi in osebno skrbeti za njegovo vsakodnevno nego in varstvo, temveč je njegova naloga predvsem poskrbeti za ustrezno oskrbo osebe varovanca (npr. v domu za ostarele, v zavodu) in za zdravljenje, ki bo odpravilo vzroke za postavitev skrbnika ter varovanca s tem usposobilo za samostojno življenje in delo.

Novost je predlagana določba, po kateri se v postopku postavitve skrbnika za posebni primer določa procesno pravico otroka, da samostojno opravlja procesna dejanja po 15 letu starosti ter da je seznanjen z uvedbo postopka ter da ima možnost izraziti svoje mnenje.

Mogoče ti ne bi škodilo, če se vsedeš na svoj motor in opelješ eno furco, da se mal sprostiš. closedeyes.gif

Objavljeno

Ad.2: jaz biser uporabljam eno par zakonov vsakodnevno, tudi prebral sem jih...

no, potem veš da smo vsi enakoPRAVNI in iz tega naslova (naj bi) imeli enake pravice in dolžnosti... kdaj, če sploh bomo dejansko enaki, je pa drugo vprašanje unsure.gif

ostaja pa dejstvo, da brez enakopravnosti tudi enakosti ni... yes.gif

Objavljeno (popravljeno)

ne moremo pa vnaprej stigmatizirat otroka, ki ga bodo dodelili pederskemu paru. Ali mogoče mislite, da bodo otroka vprašali, kam bi rad šel?

...

Sicer pa je družba itak prenasičena z raznoraznimi pravicami homoseksualcev. Bi človek pomislil, ob gledanju TV-ja, še posebaj pa imbecilnih am.nanizank, da je na tem svetu 90% pedrov, in da so normalni ljudje še samo ostanki neke preživete reakcionistične družbe, ki v času opevanega napredka, razvoja,

Emm - kolikor vem ( ne vem pa ČISTO VSEGA, čeprav včasih dajem tak vtis :whistle:), so tudi pogovori z otrokom del procesa posvojitve. Sedaj, kot rečeno - zakon je kompatibilnost z predpisi EU in ustavnimi določbami zagotovil predvsem zaradi že obstoječih družin, torej otrok tam že je, in tega otroka očitno ne bodo spraševali "a bi ti rad šel k tema dvema stricoma/tetama živet" .... Vkolikor pa bo šlo za 'svežo posvojitev', pa ga bodo zagotovo tudi to spraševali! In če prav vem, so pri tovrstnih posvojitvah v igri tudi 'spoznavna srečanja', da se vidi, kako ena oseba na drugo reagira, itd itd itd .... Teh stvari verjetno ne veš in si zato tako na prvo žogo butnil tisto pametno natolcevanje zgoraj, a?

Glede prenasičenosti s pravicami homoseksualcev - kje je kaka 'prenasičenost'? So prisotni v prostoru, se strinjam, tudi debate o njihovih pravicah (teh debat ne bi bilo toliko, če ne bi 'pravoverni normalneži' zganjali kravala čisto vsakič, četudi gre zgolj za uveljavljanje in zagotavljanje osnovnih človekovih pravic!!!! - namreč, še nikjer ni bilo kake do pripadnikov drugih ljudi krivične pravice za homoseksualce sprejete, v stilu 'če si homoseksualec, dobiš 800 evrov mesečno subvencije od države, ker si nekaj extra'). Da te potolažim - nisi 'ostanek neke reakcionistične družbe', še vedno si pripadnik večinske skupine heteroseksualcev - ampak to ne pomeni, da lahko 'diktiraš svoje nazore drugim'.

Simpl as pasulj, v bistvu.

Popravljeno . Popravil mashina
Objavljeno

...ampak to ne pomeni, da lahko 'diktiraš svoje nazore drugim'.

Simpl as pasulj, v bistvu.

Res je. Zgornji stavek v navednicah velja v bistvu za vse, ne?

Objavljeno

Mogoče ti ne bi škodilo, če se vsedeš na svoj motor in opelješ eno furco, da se mal sprostiš.

A da boste lahko nemoteno nabijali svoje buče dalje? Ni šans :fredy:

Objavljeno (popravljeno)

Res je. Zgornji stavek v navednicah velja v bistvu za vse, ne?

Da, vendar ga na točkah, kjer se ti zdi, da imaš 'prav', izpodbijajo temeljne človekove pravice in pojem enakosti vseh, drugačnih ljudi. Proti temu enostavno NI ARGUMENTOV. Predvsem diktiranje ni možno na osnovi rasne, verske, spolne pripadnosti/usmerjenosti. Eni so probali, pa glej, kaj se jim je zgodilo - en si je dal sebi in ljubici šus v bunkerju pred kakimi 64 leti ...

Po domače, samo zato, ker si vernik/črnc/peder ti ne smejo odrekati pravice do starševstva (ki si ga pa dolžan zagotavljati v skladu s predpisi - torej polno odgovorno in v otrokovo dobro). Če otroka teraš v verski fanatizem ali ga SILIŠ v kakšne čudne spolne prakse, ali da se barva v rumenca, potem pa seveda imamo ustrezne mehanizme, da se to starševstvo prekine oziroma za otroka poskrbijo ustrezne inštance. Spet - simpl ko pasulj, druga porcija.

Seveda lahko zdaj rečeš, da "za otroka ni dobro, če mu bodo sosedje težili, da je otrok dveh homotov" - ampak to v tej nekako logični interpretaciji ni krivda homotov (ali celo otroka?), pač pa družbe, ki obsoja, omalovažuje, natolcuje, ki s takšnim odnosom krši tudi kakšne zakone, odreka ustavne pravice in človekove temeljne pravice. Vsak ima pravico do dostojanstva (otrok, homoseksualni oče, itd.). Na žalost nekaterih pač živimo v 21. stoletju in ne v srednjem veku - to je meni osebno kul!

No, me veseli, da se strinjava - zdaj pa, ker je petek, pičim po motor! Auf widerzen, Folks!

Popravljeno . Popravil mashina
Objavljeno

Zgornji stavek v navednicah velja v bistvu za vse, ne?

PS: velja pa tudi v svojem prvotnem kontekstu, ki je takle ...

"še vedno si pripadnik večinske skupine heteroseksualcev - ampak to ne pomeni, da lahko 'diktiraš svoje nazore drugim'. "

Ok, zdaj pa res, dovolj, ne da se mi driblat sam proti trem ekipam.

Objavljeno (popravljeno)

Nisem za to, da ima otrok dva atija ali dve mamici, ker je to enostavno preveč konfuzno za tamalega.

A pa to veš iz lastnih izkušenj ali kako? Si odraščal v taki, ali pa poznaš 2-3 take družine, in si videl, da se je otrokom komplet 'skonfuziralo'? :whistle:

Kaj pa tam, kjer je ati skos zdoma in za otroka skrbita mamica in teta ... ali pa mamica in babica ... ? Tam verjetno te konfuznosti ni, a ne? Ja, ja, saj vem ... to so te 'normalne družine' ...

:lol: :lol1:

Popravljeno . Popravil mashina
Objavljeno
... ne da se mi driblat sam proti trem ekipam.

No ja, saj če človek takole s tribune gleda, je na splošno v tejle temi izredno malo driblanja. Pač pa je obilo tacanja po nasprotniku :)

Objavljeno

mashina ti bi bil dober za politika. nakladanje v 3 dni ti gre zelo dobro od rok.pa časa mas kot zgleda dovolj. pa se pomojem si b..i ker pedre tako zagovarjašglare.gif

Objavljeno

Kje je pa tu povezava?

Sarkazem je ok, samo moraš ga znat uporabljat...

pozdrave od Fritzla iz Qlandije !

Objavljeno

Da, vendar ga na točkah, kjer se ti zdi, da imaš 'prav', izpodbijajo temeljne človekove pravice in pojem enakosti vseh, drugačnih ljudi. Proti temu enostavno NI ARGUMENTOV.

Aha, resnica in pravica je ena sama, nedvomno na strani, ki jo zagovarjaš. Vsaki argumenti proti temu ne obstajajo... Se ti ne zdi, da si s tem prestopil na tisto stran, ki si je pognala šus v glavo pred malo več kot pol stoletja nekje v Berlinu v bunkerju (če jih že navajaš).

Proti vsemu SO ARGUMENTI, treba jih je poslušat in pretehtat. Apriori trditve, da proti nečemu argumentov ni, sodijo pa res v pojem dikature. Sodobni pristopi in kvazisodobni pristopi imajo prav tako proti sebi kopico argumentov. In človekove pravice so omejene, omejene predvsem s pravicami drugih ljudi. Žal, ali na srečo, niso neskončne...

pozdrave od Fritzla iz Qlandije !

V katerem filmu si ti ostal? :slap:

Objavljeno

mashina ti bi bil dober za politika. nakladanje v 3 dni ti gre zelo dobro od rok.pa časa mas kot zgleda dovolj. pa se pomojem si b..i ker pedre tako zagovarjaš

Nisem b..i.

Po mojem si ti lantentni b..i, ker se tako bojiš te zadeve ...

Glede politike in nakladanja v 3 dni ... saj veš, da ne nakladam. Zmanjkalo ti je argumentov in jasno ti je, da imam prav, zato si pač prešel na osebne žalitve.

Objavljeno

mogoče bi bilo potrebno prepovedat met otroke staršem, ki producirajo motorične debile, razvajence, barabe ki v vrtcu jebejo vse po vrsti učiteljicam..

in se šele potem vprašali, ali bi bili geji in lezbijke res tako nemogoči starši..

Objavljeno (popravljeno)

In človekove pravice so omejene, omejene predvsem s pravicami drugih ljudi.

Aaa, tako torej. In kaj hočeš povedati? Mogoče to, da je pravica otroka do 'najboljšega, kar lahko dobi' pred vsemi drugimi pravicami? Daj, naredi domačo nalogo, preberi mojo argumentacijo (ki je marsikje povzeta tudi iz uradne in strokovne argumentacije) glede tega, zakaj zakon vključuje dotično rešitev in kaj je njen namen ter tudi posledica česa je ta rešitev ... in potem malo razmisli, kje se pravzaprav 'ne strinjava' in zakaj je tako.

Sicer pa gremo v skrajni scenarij - kaj boš organiziral vaške straže, ki bodo staršem, ki funkcionalno in dobro skrbijo za otroka in imajo pač istospolnega partnerja, ki tudi skrbi za tega otroka, in je po mnenju socialnih služb, ustavnega sodišča, nižjestopenjskih sodišč in še koga, s to oskrbo vse v redu .... boš organiziral vaške straže, ki bodo tem staršem odvzele otroka in ga poslale 'na prevzgojo'? Si taki frajer?

Popravljeno . Popravil mashina
Objavljeno

Ja vaske straze bi blo treba ja. Pa take debile postrelit. Ni to nestrpnost samo red je treba nardit.

Objavljeno

Ja vaske straze bi blo treba ja. Pa take debile postrelit. Ni to nestrpnost samo red je treba nardit.

glej nekaj....... jaz tudi nisem čist gladek :kva2: ... samo jaz vem zakaj nisem..... :grim

samo vprašanjce : koliko mrtvih sovražnikov si pa ti ŽE videl v svojem življenju ??:naughty:

  • Všeč mi je 3
Objavljeno

Aaa, tako torej. In kaj hočeš povedati? Mogoče to, da je pravica otroka do 'najboljšega, kar lahko dobi' pred vsemi drugimi pravicami? Daj, naredi domačo nalogo, preberi mojo argumentacijo (ki je marsikje povzeta tudi iz uradne in strokovne argumentacije) glede tega, zakaj zakon vključuje dotično rešitev in kaj je njen namen ter tudi posledica česa je ta rešitev ... in potem malo razmisli, kje se pravzaprav 'ne strinjava' in zakaj je tako.

Sicer pa gremo v skrajni scenarij - kaj boš organiziral vaške straže, ki bodo staršem, ki funkcionalno in dobro skrbijo za otroka in imajo pač istospolnega partnerja, ki tudi skrbi za tega otroka, in je po mnenju socialnih služb, ustavnega sodišča, nižjestopenjskih sodišč in še koga, s to oskrbo vse v redu .... boš organiziral vaške straže, ki bodo tem staršem odvzele otroka in ga poslale 'na prevzgojo'? Si taki frajer?

Tvoja takozvana argumentacija je temeljila na temu, da človekove pravice ne morejo imet kontraargumenta. Vedno ga lahko imajo, vsaka stvar ga ima. Zanikanje tega je totalitaritem v najslabšem pomenu besede. Tukaj si padel na svoji domači nalogi. Če se imaš za nekega odprtega človeka, si odpri glavo vsaj toliko, da boš poslušal, če ne že razumel, kaj drugi govorijo, in ne boš tupil samo svojo resnico kot edino pravo. Ne govorim o nobenih vaških stražah, o odtujitvi otrok, o ničemer takem. O tem govoriš samo ti. Pač staro pravilo: če je strah premali, ga je treba narisat toliko večjega, potencirat preko vseh mej. Ne? Če laž ponoviš 100x,postane resnica, by Goebbels.

S tem pa jaz svojo polemiko zaključujem, ker sem povedal vse, kar sem imel. In da dokažem, da ne vsiljujem svojih stališč nikomur. Pač moje razmišljanje, ki zna bit ob pravem času samo moje, nevsiljeno in nepokoroviteljsko. Probaj se tega naučit, čeprav dvomim, da ti bo uspelo... Pametovanje in vehemenca terjajo svoj davek. :whistle:

Objavljeno

Tvoja takozvana argumentacija je temeljila na temu, da človekove pravice ne smejo imet kontraargumenta. Vedno ga lahko imajo, vsaka stvar ga ima. Zanikanje tega je totalitaritem v najslabšem pomenu besede. Tukaj si padel na svoji domači nalogi. Če se imaš za nekega odprtega človeka, si odpri glavo vsaj toliko, da boš poslušal, če ne že razumel, kaj drugi govorijo, in ne boš tupil samo svojo resnico kot edino pravo. Ne govorim o nobenih vaških stražah, o odtujitvi otrok, o ničemer takem. O tem govoriš samo ti. Pač staro pravilo: če je strah premali, ga je treba narisat toliko večjega, potencirat preko vseh mej. Ne? Če laž ponoviš 100x,postane resnica, by Goebbels.

S tem pa jaz svojo polemiko zaključujem, ker sem povedal vse, kar sem imel. In da dokažem, da ne vsiljujem svojih stališč nikomur. Pač moje razmišljanje, ki zna bit ob pravem času samo moje, nevsiljeno in nepokoroviteljsko. Probaj se tega naučit, čeprav dvomim, da ti bo uspelo... Pametovanje in vehemenca terjajo svoj davek. :whistle:

Sem popravil, zdaj je pravilno. End of story.

Objavljeno

Tvoja takozvana argumentacija je temeljila na temu, da človekove pravice ne morejo imet kontraargumenta. Vedno ga lahko imajo, vsaka stvar ga ima. Zanikanje tega je totalitaritem v najslabšem pomenu besede. Tukaj si padel na svoji domači nalogi. Če se imaš za nekega odprtega človeka, si odpri glavo vsaj toliko, da boš poslušal, če ne že razumel, kaj drugi govorijo, in ne boš tupil samo svojo resnico kot edino pravo.

Drugi govorijo "pravice otroka so najpomembnejše". Govorijo tudi "homoseksualnost ni naravna" in iz tega izpeljujejo "skrb homoseksualnih parov za otroka ni naravna".

S prvo izjavo o pravicah otroka se absolutno strinjam in tudi v razlagi predloga zakonika je zapisano, da so te določbe nastale tudi zato, ker regulirajo že obstoječe stanje (torej - take družine ŽE OBSTAJAJO) in ker je tako določeno z ustavo. Pa ne le 'pravica homoseksualcev, da posvojijo otroka' (novega ali obstoječega, za katerega že skrbijo in je biološki otrok enega od partnerjev), pač pa 'pravica otroka, ki je že v taki družini in se dobro razumejo in sodišče ter socialne službe to odobravajo, da se v taki družinski celici uredi vse tako, da ima tudi drugi, nebiološki skrbnik/starš urejeno zadevo v legalnem smislu, če slučajno biološki starš v tej družini umre ali se mu kaj zgodi (saj bi sicer v takem primeru prišlo do razdora družine'). Skratka - res, kr neki nakladaš.

Glede drugega in tretjega - izjavi padeta na celi fronti, saj pač homoseksualnost je naraven pojav, tako pri živalih kot tudi pri človeku že od vekomaj, in tudi te družinske celice niso nastale na silo, pač pa po naravni poti, torej eden je imel z nekom otroka, se razšel s partnerko/partnerjem, si našel drugega, pač istospolnega, radi se imajo, skrbijo eden za drugega (bolj kot kakšni heteroti marsikdaj) in pač ... it's only natural. Zato se temu reče posvojitev. Verjetno bo več debate in bolj ognjevite, če bo kdaj v obdelavi ideja 'medicinske pomoči pri spočetju otroka med istospolnima partnerjema'.

PS: to, da trdiš da imajo 'temeljne človekove pravice' protiargument je res 'mimo' ...

Z drugo in tretjo pa ne.

Objavljeno

ne boš tupil samo svojo resnico kot edino pravo. Ne govorim o nobenih vaških stražah, o odtujitvi otrok, o ničemer takem. O tem govoriš samo ti. Pač staro pravilo: če je strah premali, ga je treba narisat toliko večjega, potencirat preko vseh mej. Ne? Če laž ponoviš 100x,postane resnica, by Goebbels.

S tem pa jaz svojo polemiko zaključujem, ker sem povedal vse, kar sem imel. In da dokažem, da ne vsiljujem svojih stališč nikomur. Pač moje razmišljanje, ki zna bit ob pravem času samo moje, nevsiljeno in nepokoroviteljsko. Probaj se tega naučit, čeprav dvomim, da ti bo uspelo... Pametovanje in vehemenca terjajo svoj davek. :whistle:

Moje ni 'edino pravo', je pa tisto, ki je v tej družbi uzakonjeno, zapisano v ustavi, po teh načelih bojda skušajo furat človeštvo v 21. stoletju in tudi za naprej po možnosti. Nekoč se temnopolti ljudje niso smeli voziti z istim avtobusom kot belci ... Takrat bi bil ti verjetno med tistimi, ki so tako narekovali.

In pri enih stvareh enostavno JE TAKO, da imaš narobe (v tem primeru ti), sorry. Nimaš 'absolutno prav' v tem primeru, pa če se na glavo postaviš, pa če 100-krat ponoviš sam svoje trditve. Saj premoreš nekaj kapacitete za logiko.

Pa hvala za primerjavo z Geblsom, vzamem kot kompliment.

Objavljeno

res smo slovenceljni, še dost nam manjka do naziva slovenci. :wacko:

to je to 'dognanje', da "Ljubezen je to, da ata paše na mamo" :lol:

ajt, šibam na motor :)

Objavljeno

Nisem b..i.

Po mojem si ti lantentni b..i, ker se tako bojiš te zadeve ...

Glede politike in nakladanja v 3 dni ... saj veš, da ne nakladam. Zmanjkalo ti je argumentov in jasno ti je, da imam prav, zato si pač prešel na osebne žalitve.

Vidim da ti googlanje gre zelo dobro od rok.Oz da veliko časa preziviš za kompom.

Glede argumentov( stojim za svojim in ta je samo en Proti Posvajanju otrok za Homoseksualce!!!!!!)

Aja glede tega da sem latentni buziwhistle.gif ti bom potrdil ko se srečava grim.gif aja pomojem si pasiven kajne?wink.gif

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!