Sončne celice, fotovoltaica, obnovljivi viri energije

[Frenk 67]

pred 14 urami, pik1 pravi:

.

... ja, elekrarne so "ponujali" na cca 7 let odplačevanja ... in obrok je bil res le "malo več" kot običajni mesečni strošek položnice za elektriko ... tko da ... to res ni bilo slabo ... seveda pa, s izpolnjenim pozitivnim odgovorom Elektra, da si na področju, kjer omrežje dovoljuje sploh tvoj priklop ... ponavadi je bil vedno problem, ker infrastruktura ni zmogla sprejemat tistih viškov proizvedene elektrike, ki naj bi jo pošiljal iz domače elektrarne nazaj v omrežje ... AMPAK ... kakorkoli že ... vsekakor sama elektrarna ni dovolj ... obvezno je potrebna tudi toplotna črpalka ... in to je šele "dobitna kombinacija"

...  tle se mi pa spet pojavi en AMPAK ... ki je pa meni bistvenega pomena ... ta pa je, koliko petkov misliš bit še na svet  ... 

torej, če si starejsi od 40 let, je vse to sploh brez veze preračunavat ... in je vsak višek cekina boljš utaknt u kakšn moped 

 

 

 

Jaz mam toplotno črpalko, prezračevanje z rekuperacijo, savno in jacuzzy, BMW plug in hybrid (skor k u onmu oglasu "ništa ne prodajem, samo se hvalim" 🙄). Solarna 15 kW in vsako leto poraba nad proizvodnjo.

Popravljeno Oktober 25, 2023. Popravil Frenk 67

[pik1]

pred eno uro, Frenk 67 pravi:

Jaz mam toplotno črpalko, prezračevanje z rekuperacijo, savno in jacuzzy, BMW plug in hybrid (skor k u onmu oglasu "ništa ne prodajem, samo se hvalim" 🙄). Solarna 15 kW in vsako leto poraba nad proizvodnjo.

.

... stari, morm priznat, da imaš kar velik 

[DAMI34]

pred 1 uro, pik1 pravi:

.

... stari, morm priznat, da imaš kar velik 

velik je odvisen od elektrike

ko bo pa treba ogenj zakurt z golimi rokami, bo pa pušil

 

[hajamoto]

pred 3 urami, Frenk 67 pravi:

Jaz mam toplotno črpalko, prezračevanje z rekuperacijo, savno in jacuzzy, BMW plug in hybrid (skor k u onmu oglasu "ništa ne prodajem, samo se hvalim" 🙄). Solarna 15 kW in vsako leto poraba nad proizvodnjo.

A FURS ve za to? 😇😂

[DAMI34]

pred 1 minuto, hajamoto pravi:

A FURS ve za to? 😇😂

premala riba je on

 

[Frenk 67]

pred 23 minutami, hajamoto pravi:

A FURS ve za to? 😇😂

Moja davčna napoved so mokre sanje dacarjev ☹️

[Frenk 67]

pred eno uro, DAMI34 pravi:

velik je odvisen od elektrike

ko bo pa treba ogenj zakurt z golimi rokami, bo pa pušil

 

Ima i vatrice 

[DAMI34]

pred 1 minuto, Frenk 67 pravi:

Ima i vatrice 

a na sončne celice kuriš?

 

[pik1]

pred 1 uro, Frenk 67 pravi:

Ima i vatrice 

.

... ima i kod mene vatrice 

Popravljeno Oktober 25, 2023. Popravil pik1

[Frenk 67]

Berem dons na eni strani, ki promovira hranilnike električne energije

Pa JTPM, če prodajaš te hranilnike bi lohk vsaj vedu  mersko enoto za kapaciteto. 😡

Pa mislim, da ljudi nategujejo s temi izračuni. Kaj ti bo hranilnik 20 kWh poleti, ko vsak dan proizvedem cca 90 kWh porabim pa max 20-30, in kaj bom z njim delal pozimi, ko proizvedem 5kWh porabim pa 70kWh.

Problem ni noč-dan pač pa poletje-zima. Poleti imaš hud presežek, pozimi pa hud manjko in tega ti noben hranilnik ne more rešit.

Popravljeno pred 16 urami. Popravil Frenk 67

[franc]

@Frenk 67 Koliko je solarna elektrarna dejansko rentabilna?

V planu je menjava strehe (kritine) in je ena od možnosti, da gremo še v to investicijo (in v tem primeru, seveda tudi zamenjava "energenta" ) . Številke me potem malo "medejo". Za "dodatni" denar se na drva grejem do smrti, na olje malo manj. Elektrika je seveda bolj "komot" ...

In če prav razumem zgornji zapis, je bedarija razmišljati o hranilniku?

lp

[Frenk 67]

pred eno uro, franc pravi:

@Frenk 67 Koliko je solarna elektrarna dejansko rentabilna?

V planu je menjava strehe (kritine) in je ena od možnosti, da gremo še v to investicijo (in v tem primeru, seveda tudi zamenjava "energenta" ) . Številke me potem malo "medejo". Za "dodatni" denar se na drva grejem do smrti, na olje malo manj. Elektrika je seveda bolj "komot" ...

In če prav razumem zgornji zapis, je bedarija razmišljati o hranilniku?

lp

Po moje je hranilnik brezvezen, žal pa je letni Net metering končan. Mi imamo letni obračun, izračunajo razliko kaj si dal v omrežje in kaj si vzel iz omrežja. Če si več vzel to doplačaš, če si več dal, nikom ništa.  Nam se je sončna elektrarna splačala, sploh če bo cena elektrike še rasla. Sedaj pa mislim, da ni več ekonomske logike postavljat sončno elektrarno, poleti boš imel višek, ki ti ga ne bo nihče plačal, pozimi pa primanjkljaj, ki ti ga bodo drago zaračunali.

Mi je ravno včeraj kolega, ki dela na Dravskih elektrarnah pravil, da morajo poleti včasih ustavili elektrarne in prelivati vodo, ker je v sistemu preveč elektrike iz sončnih elektrarn in nuklearke, reverzibilko imamo pa samo na Soči, Dravske pa jo že leta planirajo, naredili pa niso nič In to je edini realen način regulacije proizvodnje, da ob višku elektrike črpaš vodo nekam na hrib in jo, ko manjka elektrike, spustiš skozi turbine.

Popravljeno pred 13 urami. Popravil Frenk 67

[izibajker]

pred 47 minutami, franc pravi:

@Frenk 67 Koliko je solarna elektrarna dejansko rentabilna?

.........

In če prav razumem zgornji zapis, je bedarija razmišljati o hranilniku?

lp

Izraz "bedarija" je v tem kontekstu totalno brezpredmeten. Solarne elektrarne pač rabijo hranilnike energije, za intervale ko sonce ne sije... 

Trenutno znane in obvladljive tehnologije (termoelektrarne, plinske elektrarne, hidroelektrarne, nuklearne elektrarne) hranilnikov ne rabijo, ker v principu elektriko proizvajajo lahko 24/7. Pogoj je seveda, da imajo na voljo zadostno količino energentov (premog, plin, rečni vodostaj, uran...)

Problemi pri "shranjevanju" presežne električne energije so zelo kompleksni. Kaj več bi verjetno Frenk67 znal povedat...

Je pa total iluzorno pričakovati, da se bo presežna el. energija proizvedena preko solarnih panelov enostavno shranjevala samo v akumulatorjih. Niti za domačo rabo, kaj šele za industrijsko rabo to v tem trenutku ni izvedljivo. Potrebno bo razviti in tržno implementirati (za neke optimalne stroške seveda) še kaj drugega (npr. proizvodnja vodika...)

[Frenk 67]

pred 8 minutami, izibajker pravi:

Izraz "bedarija" je v tem kontekstu totalno brezpredmeten. Solarne elektrarne pač rabijo hranilnike energije, za intervale ko sonce ne sije... 

Trenutno znane in obvladljive tehnologije (termoelektrarne, plinske elektrarne, hidroelektrarne, nuklearne elektrarne) hranilnikov ne rabijo, ker v principu elektriko proizvajajo lahko 24/7. Pogoj je seveda, da imajo na voljo zadostno količino energentov (premog, plin, rečni vodostaj, uran...)

Problemi pri "shranjevanju" presežne električne energije so zelo kompleksni. Kaj več bi verjetno Frenk67 znal povedat...

Je pa total iluzorno pričakovati, da se bo presežna el. energija proizvedena preko solarnih panelov enostavno shranjevala samo v akumulatorjih. Niti za domačo rabo, kaj šele za industrijsko rabo to v tem trenutku ni izvedljivo. Potrebno bo razviti in tržno implementirati (za neke optimalne stroške seveda) še kaj drugega (npr. proizvodnja vodika...)

Za shranjevanje že dolgo obstajajo reverzibilne hidroelektrane. Individualni hranilniki energije za nekaj ur so "bedarija", ki ne rešuje problema. Interval, ko ne sije sonce je cela zima.

Tole je moja letna proizvodnja po mesecih. Primerja jo s tvojo letno porabo po mesecih, če imaš ogrevanje s toplotno črpalko.

 

Popravljeno pred 13 urami. Popravil Frenk 67

[izibajker]

Pravkar, Frenk 67 pravi:

Za shranjevanje že dolgo obstajajo reverzibilne hidroelektrane.

Ja, že dolgo vem, da to obstaja. V bližini Obrovca se lepo vidi ena taka cev...

Samo koliko pa je tega realno v praksi, pri nas? Kolikšna je realna proizvodna iz hidroelektrarn v razmerju do drugih tipov elektrarn. Se mi zdi, da je hidro bolj v manjšini...

[Frenk 67]

pred 5 minutami, izibajker pravi:

Ja, že dolgo vem, da to obstaja. V bližini Obrovca se lepo vidi ena taka cev...

Samo koliko pa je tega realno v praksi, pri nas? Kolikšna je realna proizvodna iz hidroelektrarn v razmerju do drugih tipov elektrarn. Se mi zdi, da je hidro bolj v manjšini...

Hidro je v Sloveniji približno 1/3, ampak klasične hidroelektrane so odvisne od hidrologije, reverzibilne pa ne, ker vodo pač črpaš gor in potem spustiš dol. Reverzibilne hidroelektrarne so običajno precej velikih kapacitet. Reverzibilni agregati so po nekaj sto MW na enoto in teh je seveda lahko več.

Popravljeno pred 13 urami. Popravil Frenk 67

[Kugelschreiber]

5 minutes ago, izibajker said:

Ja, že dolgo vem, da to obstaja. V bližini Obrovca se lepo vidi ena taka cev...

Samo koliko pa je tega realno v praksi, pri nas? Kolikšna je realna proizvodna iz hidroelektrarn v razmerju do drugih tipov elektrarn. Se mi zdi, da je hidro bolj v manjšini...

Pri nas so crpalna samo Avče, drgač pa je Maltatal največja baterija tle okrog. Zidat so ga zaceli 1971. Ce mas tak jez, so vetrnice okrog dunaja razumljive.  
 

https://en.m.wikipedia.org/wiki/Kölnbrein_Dam

[Frenk 67]

Ja, Avstrijci majo 3.485 MW v črpalnih hidroelektrarnah, mi pa 180 MW.

[izibajker]

pred 7 minutami, Frenk 67 pravi:

Hidro je v Sloveniji približno 1/3, ampak klasične hidroelektrane so odvisne od hidrologije, reverzibilne pa ne, ker vodo pač črpaš gor in potem spustiš dol. Reverzibilne hidroelektrarne so običajno precej velikih kapacitet. Reverzibilni agregati so po nekaj sto MW na enoto in teh je seveda lahko več.

Ja pa saj to te sprašujem. A imamo mi v Slo realne kapacitete (konfiguracije terena), da bi imeli več teh reverzibilnih he? Pa da bi imeli potem na višje ležečih legah neka umetno zgrajena jezera (ki bi se polnila s črpalkami iz nižje ležečih rek).

Taka umetna jezera bi ob nekih nesrečah, lahko bila kar velik problem...

 

[Kugelschreiber]

25 minutes ago, izibajker said:

Potrebno bo razviti in tržno implementirati (za neke optimalne stroške seveda) še kaj drugega (npr. proizvodnja vodika...)

O vodiku poslusamo prblizno enako kot o SMR. Pa se mi zdi oboje se skoraj science fiction. SMR spilajo v podmornicah in na letalonosilkah, kjer rentabilnost ni pomembna. Plus dva na pontonu Akademik Lomonosov, dejansko edina funkcionalna SMRja za civilno rabo. 
 

Z vodikom je tud križ. Poglej na tubi, kako komplicirani so rezervarji za Toyoto Mirai. Stoj i gledaj, pa vseeno H2 beži! Rad bi tud videl kaksne so izgube. Iz H2O v H2+O, energija za shranjevanje v tekocem stanju in po tem izkoristek gorivne celice. Ne vem, jez sm mal skepticen. 

[izibajker]

pred 35 minutami, Frenk 67 pravi:

Za shranjevanje že dolgo obstajajo reverzibilne hidroelektrane. Individualni hranilniki energije za nekaj ur so "bedarija", ki ne rešuje problema. Interval, ko ne sije sonce je cela zima.

Tole je moja letna proizvodnja po mesecih. Primerja jo s tvojo letno porabo po mesecih, če imaš ogrevanje s toplotno črpalko.

 

Zaenkrat sem še na "stari" tehnologiji, se pravi ogrevamo na kurilno olje.

V bistvu ne vem točno, s čim bi to menjal, ko bo enkrat treba menjat...

Do bajte (cela naša ulica) imamo speljan plin, že vsaj 10 let je od tega. Ampak ne vem, da bi kaj dosti ljudi tu pri nas šlo v montažo plinskih kotlov...

Popravljeno pred 12 urami. Popravil izibajker

[Kugelschreiber]

9 minutes ago, Frenk 67 said:

Ja, Avstrijci majo 3.485 MW v črpalnih hidroelektrarnah, mi pa 180 MW.

A tako zgleda Slabih 40 let zaostanka? 20x vec?  Avče so pognali 2010?

[franc]

@Frenk 67 hvala.

Tabela je zelo očitna, samo mi realno ne pomaga, ker ne vem kaj to pomeni za nas, s čim jo lahko primerjam. Če porabimo za 70-100€ elektrike na mesec (je vsekakor nerentabilna) . Zaenkrat se grejemo na drva/kurilca ob morebitnem prehodu na toplotno črpalko (elektriko) , je pri današnjih cenah vprašljivo (v plin glede na situacijo v svetu hudo dvomim, trenutno so cene nizke, samo je to čista "politika" , ki se bo enkrat končala ) , ker pa "močno sumim" , da bodo cene elektrike podivjale, sončna elektrarna in toplotna črpalka, mogoče ni tako zelo zgrešena investicija. Vendar pa, če gledam tvojo tabelo, je sončna elektrarna za ogrevanje, čista polomija, uporabna je edino poleti za klimo, ki pa je nimamo . 

Če prav razumem, moram preračunat, ali čez poletje ( "svetli del leta" ) privarčujemo dovolj na elektriki iz sončne elektrarne, da pokrijemo izgubo pozimi.

Oče se je navdušil nad sončno elektrarno, ker jo ima par njegovih znancev in seveda hvalijo na polno. Ko mu jaz začnem razlagati, da če denar za investicijo porabimo za elektriko, je to cca 20 let "elektrike" , je pa...

Pa v Ljubljani je verjetno še manj sonca pozimi.

V glavnem, ko že mislim, da mi je kaj bolj jasno, vidim, da mi ni.

lp

[vandrovec]

Politiki poskrbijo, da se nič ne izplača...mogoče krajši čas, da ljudje trošijo za investicije 🙂

[Frenk 67]

pred 3 urami, franc pravi:

@Frenk 67 hvala.

Tabela je zelo očitna, samo mi realno ne pomaga, ker ne vem kaj to pomeni za nas, s čim jo lahko primerjam. Če porabimo za 70-100€ elektrike na mesec (je vsekakor nerentabilna) . Zaenkrat se grejemo na drva/kurilca ob morebitnem prehodu na toplotno črpalko (elektriko) , je pri današnjih cenah vprašljivo (v plin glede na situacijo v svetu hudo dvomim, trenutno so cene nizke, samo je to čista "politika" , ki se bo enkrat končala ) , ker pa "močno sumim" , da bodo cene elektrike podivjale, sončna elektrarna in toplotna črpalka, mogoče ni tako zelo zgrešena investicija. Vendar pa, če gledam tvojo tabelo, je sončna elektrarna za ogrevanje, čista polomija, uporabna je edino poleti za klimo, ki pa je nimamo . 

Če prav razumem, moram preračunat, ali čez poletje ( "svetli del leta" ) privarčujemo dovolj na elektriki iz sončne elektrarne, da pokrijemo izgubo pozimi.

Oče se je navdušil nad sončno elektrarno, ker jo ima par njegovih znancev in seveda hvalijo na polno. Ko mu jaz začnem razlagati, da če denar za investicijo porabimo za elektriko, je to cca 20 let "elektrike" , je pa...

Pa v Ljubljani je verjetno še manj sonca pozimi.

V glavnem, ko že mislim, da mi je kaj bolj jasno, vidim, da mi ni.

lp

Problem tega, da danes ni več Net meteringa je v tem, da je poraba skozi leto obratno sorazmerna proizvodnji.

Moja poraba pred sončno elektrarno:

in proizvodnja: