Grand enduro Slovenija

[BIF]

Ziher že prepisane. Sledi si res nisem nikoli beležil, ker pač rad tako potujem...random. Sploh na štiriciklu mi je bilo to užitek, ker bolj ko me Garmin zafukal, s slabo smerjo, bolj sem užival. No zdaj mi ni več tako smešno....

[BIF]

Če ti bo to kaj pomgalo....od tam ko se rdeča črta konča samo slediš kolovoz...pot....na Garminu pa nastaviš zračno linijo smer Žabljak...in prideš v Žabljak...lepo in pestro. Domačini pravijo da je Sinjajevina planina kot površina meseca...kar lahko potrdim....le zelena je bolj...

[franc]

Mislim, da imaš to pot čez Sinjajevino v "Kolesarskem vodniku po Črni gori" . Rdeča črta se ti konča pri vodnjaku?

[Greencaj]

@igc1 @Dr.SPEED Vsaka čast! Zgleda fantastično, prou zavidanja vredno. Super tudi reportaža. Čim več takih vam želim ^^

[BIF]

pred eno uro, franc pravi:

Mislim, da imaš to pot čez Sinjajevino v "Kolesarskem vodniku po Črni gori" . Rdeča črta se ti konča pri vodnjaku?

Odkrito...nimam pojma. Vodnjaka se ne spomnim...lahko, da je bil kje. V bistvu sem šel po tej poti, ker sem jo naskrolal v google earth-u. Pri 4ciklih je bilo tako, da je zadostovalo, če si videl vsaj sled v travi, da nisi ravno lutal v krogih...no ta se mi je zdela pač zanimiva in smo šli...in je bila res super. Za vas, ki znate peljat motorje po različnih podlagah je gotovo prevozna brez težav. Meni za zdaj manjka kilometrine in če prej dokončno ne ostarim preveč...bi jo rad doživel še na motorju.

[franc]

Sinjajevina ni težavna (jaz sem bolj softič pa ni problema) , ne bi pa več šel sam, ker imam občutek, da bi se načakal ali nahodil, če bi šlo kaj narobe (GPS je neuporaben, kaže edino smer (tudi to je nekaj) da ne začneš "krožit" ) .

lp

[Dr.SPEED]

Tako je potekala najina trasa...

čez celo planoto imaš kolesarsko pot,katera je tudi označena

[BIF]

Hmmm...tabel se sicer ne spomnim...je pa res, da smo mi malo levo-desno vozili...iz užitka.

Bi pa po priloženem zemljevidu ocenil da je ta prava. meni je bila super...verjamem, da vama tudi...

[Žan96]

Ima kdo kakšno dobro traso po Krku? Zaželjeno v .gpx, lahko pa tudi opis poti, se bom že znašel 

[igc1]

Hvala Dr.SPEED za dokumentarc, odlično si skupej zložu, zdej se mi sploh pisat več ne da, ko sem vse na filmu vidu :-) ampak bom vztrajal (razen, če se ne bom premislu).

Ja, čez Jahorino ni šlo, BIF pravi, da moraš imet vedno rezervni plan, midva sva ga seveda imela, dobra asfaltna cesta do meje s CG in naprej ob Pivskem jezeru do odcepa za Žabljak. Prespiva v Žabljaku, zjutraj spakirava, greva na zajtrk v bližnjo gostilnico, Dr.Speed navigira Garmina pravac Žabljak Kolašin. 

Turca taprava, take traktorske špure čez lunino pokrajino Sinjajevne, tako da sva določene etapice čez zeleno pokrajino kar hitr preletela.

Seveda nekajkat sva se tudi mal zgubljala, vprašala pri gostoljubnih domačinih za smer, kar je seveda pomenilo popoln protokol s kofetom, hrano, političko nastavo, fotografiranjem in umetniškim programom

20170709_114355.mp4

Crnogorski junak je hotel Hondo obdržat zase, je vedu, kaj je dobra roba :-)). S KTM-om naj se pa midva naprej odpeljeva.

 

Do Kolašina napredujeva v lagano sportskem tempu, Dr. SPEED naštela na Garminu naslednjo tarčo - Rikavačko jezero. 

Ponovno se znajdeva bolj v skalah, navkreber vodijo šodrasti kolovozi z ostrejšim kamenjem

 

Jezero je v kotanji, obkroženi z visokimi gorami, po obisku je potrebno tudi nazaj ven "splezat", mal bolj grob profil gum kar prav pride, če bo kdo okrog lutal

 

Tenx tudi Nearrainu, da naju je pravočasno opozoru na potrebno hidracijo, da ne bi pred vzponom nazaj omagala od žeje :-)

 

pri povratku padeva še mimo enega takega mini črnogorskega Medjugorja. Tale na sliki pazi zgleda na celo Podgorico... hm hm, sam men je glih tko benza zmanjkal pred Podgorico, tko, da je men bolj kot un gor Dr.SPEED pomagal, , ko mi ga je liter pa pol v plastenko iz njegovega več kot 30l tanka natočil.

Prespiva na obrobju klasično razgrete Podgorice, jao tu se še ponoči ne ohladi na manj kot 30C.

Jutri napad na Teth...

 

Popravljeno Julij 19, 2017. Popravil igc1

[BIF]

Huh....mater sta mi zbudila spomine. To kar vi fantje počnete je nekaj najlepšega, kar lahko doživiš, če si te sorte. Potovanje po takšnih krajih je nekaj, kar je dano redkim in ima po mojem mnenju najvišjo dodano vrednost. Saj je lepo potovat, takole naokrog....ampak potovat po skitih, običajnim praktično nedostopnih krajih...me kar zmrazi....Odkrito povedano sem kar jezen in žalosten, da sem začel z motoriranjem v tako poznih letih, ker se bojim, da sem prestar, da bi osvojil dovolj veščin, ki bi mi omogočile spet te užitke.... Zato tisti, ki ste mlajši, vas takšen način potovanja zanima...ne čakaaatttt....vsako leto je nepovratno izgubljeno.

Neskončno vam(a) zavidam in iskreno od srca privoščim vsak tak kilometer....fantastično...kot napisano...ko srečaš tam gori domorodce...kafa, domač kruh, pravi domači kajmak, iskrenost in nepokvarjenost ljudi....ehhhh....

Sinjajevina planina...

Popravljeno Julij 20, 2017. Popravil BIF

[jskrablin]

pred eno uro, BIF pravi:

Odkrito povedano sem kar jezen in žalosten, da sem začel z motoriranjem v tako poznih letih, ker se bojim, da sem prestar, da bi osvojil dovolj veščin, ki bi mi omogočile spet te užitke....

Nabavi še en, lažji hard enduro stroj. Najdi si nekaj družbe v teh krogih. Pa začni trenirat. Ne škodi prej malo probat na kaki progi. Ovira so lahko finance, pa pomanjkanje časa zaradi kakega norega delovnika. Jaz sem začel s tem malo bolj resno marca 2016... danes se pa suvereno vozim po solidnih jebah. Če bi mi jih takrat kazal ne bi verjel da se bom kdaj po takem pelal in ne sproti sral v hlače od strahu (se je pa tudi to kdaj zgodilo ). Leta so faktor, niso pa glavni faktor. Se da, sam če je volja. Hard enduro stroj pa zato, ker so lahki in odpustijo marsikaj, kar Tenerejka ne. Ko si enkrat tam suveren, bo pa tudi vožnja s Tenerejko ratala nekaj čisto drugega. Pa oni trenutno grozni klanci postanejo precej manj strmi in grozni.

[SAR-Solo Adventure rider]

pred 16 urami, BIF pravi:

Odkrito...nimam pojma. Vodnjaka se ne spomnim...lahko, da je bil kje. V bistvu sem šel po tej poti, ker sem jo naskrolal v google earth-u. Pri 4ciklih je bilo tako, da je zadostovalo, če si videl vsaj sled v travi, da nisi ravno lutal v krogih...no ta se mi je zdela pač zanimiva in smo šli...in je bila res super. Za vas, ki znate peljat motorje po različnih podlagah je gotovo prevozna brez težav. Meni za zdaj manjka kilometrine in če prej dokončno ne ostarim preveč...bi jo rad doživel še na motorju.

Bif! Nismo šli, oziroma na konci smo se priključili na to kolesarsko pot. Veš, da sem ogromo slikal in snemal ter pri pregledu posnetkov najdem te table le v zadnj četrtini poti čez Sinjajevino. Ne vem, kje smo lutali a lepo je bilo lahko.le rečem.

[BIF]

Ti dam prav....čas bi se našel (to je česar imam največ), finance bi še tudi šle...progo imam pred nosom (Orehova Vas)...pa še en kup manjših v okolici....tudi ljudi poznam, ki bi mi bili pripravljeni pomagat pri učenju....jeb na ternu se ne bojim...s kalnci sem opravil na štiriciklu (se jih ne bojim)....leta so tisto kar jebe. Takole še pred petimi leti, bi samo zamahnil z roko...ehhh...kakšna leta. Pa tudi sedaj se ne čutim starčka in kakega nebogljenčka...daleč od tega. Se pa v petih letih veliko spremeni...kosti niso več to kar so bile, pri naporih srce bolj razbija...zraka ni več toliko kot nekoč....včasih ko sem se pokotal, me je skrbelo če sem si kje hlače vtrgal, potem sem bil tu in tam malo plavi...pa je šlo skozi...pol je prišlo obdobje, ko sem kak dan ali dva malo šepal, ali pa ramena mazal s kakšno protibolečinsko kremico, potem sem že tu in tam moral vzet kakšno tableto...potem sem vzel tu in tam kak dan "bolniške" da sem se sestavil....

Ne to ni jamranje...je pač žalostna realnost. čeprav se ne bom kar tako vdal...brez skrbi, nisem te sorte...ampak dejstvo je pač takšno, da mi je jasno, da so limiti...mah kurc bo že....zato pa pravim...dokler lahko mlajši....uživajteee....leta so pač ireverzibilna zadeva...

Nič...grem malo Hondico zalaufat....ko jebe še jamranje.......

V glavnem dost nakladanja....to je tema o potovanju....čakam nadaljevanje...nestrpno....

Popravljeno Julij 20, 2017. Popravil BIF

[bikez]

Najlepše je, ko se na furi zgubiš . Kje vse smo se mi vozl z motorji, bencin na hlape, iz treh motorjev bencin prelili v enega, da je lahko odšel na slepo po bencin. Neprecenljivo, vendar sem prestar, da bi se šel te igre. Zgodbe pa so .

[sesir]

pred 5 minutami, bikez pravi:

Najlepše je, ko se na furi zgubiš . Kje vse smo se mi vozl z motorji, bencin na hlape, iz... Zgodbe pa so .

Ne znam endura vozit...enkrat pa sposodil ktm 620 enduro in se iz Slovenj Gradec odpravil na Uršljo goro...seveda zgubil...po hlapih in brez tablice po cesti na pumpo in pol cel crknjen kr po cesti domov...ojoj prvič in zadnjič zame...z trialom in okolici veliko bolj simpl...

[igc1]

Naslednja planirana tura v Dr.SPEEDovem Garminu je bila prevozit Theth. Štartava iz PG proti mejnemu prehodu Božaj in po novih asfaltnih cestah v Albaniji križariva proti vznožju gora.

Pred vzponom spijeva še vsak po en imperialistični doping z albanskimi podnapisi ;-). Birt je bil prav prijazen in je dobro govoril srbsko.

 

Nadaljujeva po ravnini, nato se ceste začnejo skozi vasi počasi ožati in kmalu prideva do vznožja in prvih klancev lepo speljane asfaltne ceste na prelaz Theth. Po nekaj ovinkih, ko ročko malo bolj ožamem v klanec, začne pokvarljivček iz Heiderlanda nekam čudno trokirati, daš gas, zatrokira, greš mal bolj na izi, gre kolkr tolk v redu. Dr.SPEED vidi, da nekaj odkimavam z glavo, ustaviva ob cesti, počakava, da se koza mal shladi. Po kratki pavzi kraneva v klanc, zgleda obetavno, zgodba se seveda po dveh odvoženih ovinkih ponovi, mašino nekaj mori in težko vžge, ko je segreta. Slab obet za tiste šodre po AL, ki sva jih nameravala prevozit. Vseeno na izi prikruzava do vrha. Napravim eno fotko za uspomeno, da sva vsaj po asfaltu gor prišla, več se mi ni dalo zarad veoma zategnute situacije :-)

 

Dr. SPEED kontaktira še štajerskega KTM guruja Simona Nerata, ki da nekaj namigov, kaj bi lahko bilo. Nekak sklenemo, da je najbolj modra odločitev vrnitev do prvega KTM servisa, ki je v Podgorici, če lahko kaj pomagajo. Potegneva nazaj v CG, zapičiva proti Podgorici, iščeva famozno KTM štancuno in servis, jo nekje pol ure pred zaprtjem končno le najdeva. Fantu v trgovini poveva za težave, da se motor pregreva, v klance trokira, če ga priganjaš,, občasno crkne na semaforjih v pregreti Podgorici, itd. Pravi, da ga zapeljemo zadaj, kjer imajo delavnico, da ga bo priklopil na računalnik. OK, izvedemo akcijo, fant priklop kozine možgane na računalnik, pravi, da je pobrisal neke errorje, ki so bili notri, več pa ne more. Fant je bil prijazen, naredu kar je lahko džabe...

Drugač pa, ko berem štorije okoli SLO KTM servisov... v Podgorici dečko sploh ni imel KTM ključa za svečke, ga je slučajno posodu enemu kolegu, ki tud mal šraufa in ključa seveda ni takoj vrnu, za povrh je pa še na morje šel :-))). Rezervne dele čakaš 2 tedna, še dobr, da je v Podgorici tolk vroče, da ti ne gre pol sezone v PM, ko čakaš na dele in popravilo.

Tko, da ne tolk pizdit čez KTM servise v SLO, tu je level uslug še zmeraj top glede na servis v PG :-).

Ne vem, kaj naj rečem, tist reset kozinih možganov, verjetno pa svež bencin nekje ob poti iz Podgorice je naredu čisti preobrat, koza je spet vlekla, temperatura vode ni šla v višave, de best, zmagal smo.

Dr.SPEEDa sva tako z muhasto kozo prikrajšala za Albanski del avanturice, Njemu se je mudilo domov, da bo še mal Bemflna zajahov in z boljšo polovico kakšen krog do morja odpičil.

V obcestni gostilni zmešava zadnji radler, se počasi posloviva, z obljubo, da se lahko še za kakšno podobno akcijo zmeniva, v glavnem zelo fajn štajerski ded izpod Pohorja, sem bil čist preveč na izi, ker je skrbel za navigiranje, pobiranje motorja, še najbolj pa za dobro družbo :-))

Nič, zdej sem sam, mal sem u depresijo padu ampak 2nd attempt to Theth has to be successfull. Planov razen ponovnega gira prekoThetha ni več zato, pičim na izi, s črnogorskim tempom naprej.

Zavijem proti Andrijevici in na Komove, lepa manjša planota na dobrih 1700m, nad njo pa kamniti vršaci. Ko se pripelješ gor, se odpre rs lep pogled

 

Peljem še kakšen kilometer naprej in prletim v center družabnega življenja na Komovih. To je v teli "trafikci" od Mikše, ki razvija turizem na Komovih, vprašam za spanje, kajn problem, mi pokaže malo leseno hiško s 4 posteljami, skromno a lepo in čisto. Štrom je, WiFi ni, skreti trenutno še na štrbunk, voda v sodu, zajtrk pri Mikševi mami odličen! Za spanje mi računa 6€. Drugo leto bo do tud že boljši WCji zgrajeni, ampak men je tko, kot je dons, še boljš. 

 

Ko sem se mal razkomotil in slekel težke motoristične cunje, sem bil seveda povabljen v center družabnega življenja. Sem lahko izbiral med več domačimi rakijami, se mi zdi, da bile odločitve z vsakim popitim kozarčkom lažje

 

Po parih kozarčkih se je moralo tudi orožje mal pregledat, če je cev še ravna pa take fore :-)

 

Jutranji pogled iz moje kučice

 

Pa še ena gasilska zjutraj preden se poslovimo

 

Pejte gor, pa ne zaradi cene nočenj, ampak zato, ker je lepo! Do tu pripelje par km lepega makedama, prej pa itak po asfaltu, tko da namesto v Dolomite komot uletite na Komove, že zato, da ne bo isto, kot vsako leto.

[igc1]

Ne prav zgodaj zjutraj odrinem iz Komova in se poslovim od crnogorskih prijatelja, s kateerimi smo par rakijic zvečer skupaj spil, zavijem proti Murinam, sklenem, da grem še na ta famozni Čakor pogledat, a je meja s Kosovim že odprta. Nedoločena meja ni na najvišji točki ampak se s prelaza spustiš še par km nižje. Tam sta na cesti parkirana 2 terenca, se pripeljem čisto do policistov, hočjo dokumente... Dam osebno, me zgleda un taglavn nekam zapiše, pravijo da čez ne morem, da zadeva politično še ni rešena, si pa vsi želijo, da bi se meja odprla, že zaradi turizma.

Nič, pičim nazaj na prelaz, v tem času je na prelaz pribrenčal z mopijem že Robert aus Österreich, en tak zanimiv model, se vozi s 65 let starim Puchom okrog

 

Beseda da besedo, gledam njegov motor kt žaba v lešnik, že dolg nisem videl tolk motorjev z dvema štoflcema na kestlnu, pa ma Dr. SPEED na svoji hondi en tak dakarski tank z dvema štoflcema, moja koza ima tud dva štoflca, od Roberta Puch isto. Sem ga vprašal, zakva pa maš to, a je to tud ena taka dakarska finta? Pa pravi, da ne, da je v enem benz, v drugem pa ole, tako, da je to že stara cvajtakterska pogruntavščina, jaz sem mislil, da imajo olje v rezervoarju samo sodobni skuterčki, ne pa takle veteran. Še dobr, da sem šel na Čakor, da mi je Avstrijc to razložu :-).

 

Nekak mi je dal vedet, da ga privlači ta prvobitnost, divjost in hkrati lepota teh krajevZ Robertom se posloviva, dons sem mu še fotke po mailu poslal,  šibnem proti Plavu. Grem na eno čorbo nasprot pumpe, na pumpi polno nekih domačih endurašev z nekimi 250 kubičnimi endurami. Me vabijo s seboj na Hridsko jezero nad Plavom. Mal zastrižem z ušesi in se zapomnim ime, mal povprašam domačine, rečejo pejd pogledat, itak da je lepo. Začnem celo končno navigirat tistga Oregona, ki ga s seboj na motorju vozim, še dobr, da mi je @Biker87 karte naložu pa en šnelkurs naredu.

Krenem navzgor, spet se dvigneš na več kot 1700m, spet najdem en Katun, kjer se zmenim za spat. Možakar in žena sta poleti precej tu gor, on ima čebele, pravi, da proda ves med po 15€ po kili, da ga odkupuje Črnogorska lekarna kot zdravilo, fura neko organsko pridelavo. Koza, ki jo imata, da 5l mleka, nisem verjel, ko jo je zjutraj gazdarica molzla, je 2,5l vn prtekl, pa zvečer še enkrat ista pesem...

V tej kučici sta bla gazdarica in gazda

 

...jest pa še en štuk višje v bregu v tejle rezidenci. Lepo fletno brez modernih pritiklin, še štroma ni blo, ata je imel samo ene stare pčelarske vestnike na eni polici in še te v cirilic in ko sem tist začel brat, me je tolk uspaval, da sem šlafnil že ob kakšnih pol desetih :-)

 

Zjutraj zajtrkujem na verandi, itak vse domače od hleba naprej

 

navesim nase in na kozo vso to šaro

 

in grem po enih fajn kolovozih do bivše karavle JNA, kakor mi je svetoval gazda. Tam je JNA nadzirala tromejo CG-Kosovo-AL

 

Hridsko jezero leži na 2000m, jaz se pa vozim na 2100m

 

se le nekak privaljam do karavle

 

Pokažem esterajharski kozi, do gde je bila bivša Juga

 

Poti kr ni hotel bit konc,

 

zato sem bil prav vesel da sem tegale domačina vmes srečal, da me je mal usmeril.  Pravi takole: onaj put fijuuuu gore ide za Kosovo a ovaj put fijuuuu dole ide za Plav, sem se prav nasmejal. On piči lepo peš, cajt ga ne baše prov preveč

 

Se vrnem v Plav, grem proti Albanski meji, na meji počakam še 2 avta, ki sta pred menoj

 

in odpeljem po lepih asfaltnih cestah in na prelaz, ki sva ga že v 1. poskusu z Dr. SPEEDOM osvojila, nato makadamsko toboganski spust do vasice Theth, kjer prespim v eni čist čedni bajti. Hrana je bla pa brezvezna, res, sem pričakoval glede na lepo zunanjost bajturine kaj boljšega za pod zob.

 

Oblubim, da bom sam še en sestavk od Thetha do Skadra napisal in nato neham morit ;-)

 

[Biker87]

Dobr si tole raztegnu.

Bo treba mal pogledat naslednje leto.

[hladov]

Ti kar lepo vse napiši. Imam na šihtu občasno čas, pa mi kar srce zaigra, ko berem in gledam slikice

[igc1]

Še zaključna etapica, kar se grandenduriranja tiče, preostali del poti od Skadra proti domu sem bolj po asfaltu pičil.

V penzionu, kjer sem prespal, se še na kratko pogovorim z gazdo, kje gre tista famozna cesta, ki pelje od Thetha naprej proti Skadru. Se je mal poznal, da ni blo več Dr. SPEEDA zraven in sem bolj jo bolj nekaj na svojo roko okrog kolovratil zato sem se za osnovne info rajš mal pri domačinih pozanimal, da ne bi kakšne glupe ture u tri krasne užgal. Pravi, naj grem  nazaj čez most in ob reki navzdol. Domačini nekak odsvetujejo, to cesto, verjetno, da te ne bi imeli na vesti,  ker ja, nekaj kržev je res ob cesti, ki opozarjajo, da je kakšen tudi mal falil

OK, štartam po ustnih navodilih

 

se vmes večkrat ustavil in fotografiral, podlaga je različna

 

šel na kofe nekje vmes

 

Albanci so pravi mojstri improvizacije, naredijo štenga v lokalu pač iz tistega, kar je pri roki

 

Borbam naprej po razriti cesti in se ustavljam na kakšnih lepih razglednih točkah

 

Kolovoz je kakršen je

 

nekje se razširi celo v dvopasovnico, da lahko prehitiš počasnete :-) ampak ni blo ne nobenga hitrejšga ne nobenga počasnejšega :-(

 

Nekje na kakšni šikani mal zmanjka varovalne ograje, upam, da jo ni kdo prebil in dol poletu

 

Ma vseskup sem verjetno s postanki za 2 kofeta slabe 4 ure vozil, hitrost nekje med 20 in 45km/h, odvisno od konfiguracije. Je pa res, da je to neka zajebana ostra podlaga in je stresal kozo, da imaš občutek, kot da ne bi imela fedrov in da bo vsak čas kaj preč padlo. Pol pa še ta 990 KTM mašina, ki ne mara ravno nekega cijazenja ampak po tej cest skoz 1. in 2 prestavo več ali manj ožemaš in ji ni nikol prov, če daš gas, skoč, če zapreš, te pa skor ustav. Tko da moraš skoz nekaj s kuplungo in z gasom vozit, da se prbližno normalno pelješ. No ja ne bomo jamral, če sem prav bral,  so fantje s foruma, se mi zdi da Joker, če se ne motim, še s sopotnicami tole predihal. Jih morajo met res rade :-).

Skozi dolino sem srečal samo 2 njihova neuničljiva Mercedezova kombija, ki skrbi za javni prevoz in enega džipa, sem mislil, da bo več motoristov vidu, pa ni blo nobenga :-(.

Z Dr. SPEEDom sva že na pol poti ugotovila ugotovila da niti Hansi v Contiju niti Pžemek pri Mitasu še ni izumil takih gum, da jih balkanski krš ne bi uničil :-)

To je blo to, hvala za naporno branje in mirno spanje ;-)

 

[Joker]

pred 5 urami, igc1 pravi:

No ja ne bomo jamral, če sem prav bral,  so fantje s foruma, se mi zdi da Joker, če se ne motim, še s sopotnicami tole predihal. Jih morajo met res rade :-).

 

Moram na tem mestu javno povedati, da mi še danes ni jasno, kako lahko po takšni podlagi in pri tako majhni hitrosti presedi zadaj 4 ure, ob tem pa dejansko skoraj nisem vedel, da je zadaj. No ja, to se samo tako reče. Imava namreč BT komunikacijo in si lahko misliš, kaj vse sem lahko slišal. Še največkrat pa tisto otroško vprašanje: "Ali je še daleč?"

K sreči so se zgodili medvedi...

[pik1]

pred 6 urami, igc1 pravi:

Še zaključna etapica .... 

Skozi dolino sem srečal samo 2 njihova neuničljiva Mercedezova kombija, ki skrbi za javni prevoz in enega džipa, sem mislil, da bo več motoristov vidu, pa ni blo nobenga :-(.

Z Dr. SPEEDom sva že na pol poti ugotovila ugotovila da niti Hansi v Contiju niti Pžemek pri Mitasu še ni izumil takih gum, da jih balkanski krš ne bi uničil :-)

To je blo to, hvala za naporno branje in mirno spanje ;-)

 

.

... igc1 ... svaka čast ... 

... lepo napisano ... in lepe slikce ... 

[igc1]

Pik1, se moram Dr.SPEEDu zahvalit, ki je dal pobudo za trip na MS, da sem se s kavca dvignu, pa sel z njim, drugač bi verjetn še kar sam sam seb govoril v juliju je prevroče, v avgustu tud, sem prov rabu eno brco v rt, da sem se spokal z njim :-), pa se potem na koncu še sam mal zgubljal :-)

[Biker87]

Kratek skok na zasavski triglav pred kosilom.

Res da 90% asfalt , sam jebi ga, boljš slabo po asfaltu ko pa dobro doma sedet.