Bambi61 Objavljeno Januar 2, 2012 Opozori Objavljeno Januar 2, 2012 Zdravo, Princ tukaj! Samo še vreme počakam in pridem!
Popularna objava Whiskey Objavljeno Januar 3, 2012 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Januar 3, 2012 (popravljeno) Sem upal, da bo imel Andej kaj več sreče s plezanjem čez 2.900m visoki Tizi-n-Ouano. Ni se izšlo. Moral je obrniti 100m pod vrhom. še en razlog več, da poravnamo odprte račune :naughty: Nekaj slikic s poti na prelaz, da se vidi kaj nudi Maroko izven asfaltiranih cestnih povezav: Popravljeno Januar 3, 2012. Popravil Whiskey Kölm, RobiRoberto, basbas in 13 others 16
basbas Objavljeno Januar 3, 2012 Opozori Objavljeno Januar 3, 2012 (popravljeno) Ena ti je čist zadost!! Popravljeno Januar 3, 2012. Popravil basbas
Leteči Objavljeno Januar 3, 2012 Opozori Objavljeno Januar 3, 2012 Tud alpinisti niso več kar so bili blu 1
Popularna objava Whiskey Objavljeno Marec 8, 2012 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Marec 8, 2012 Nekaj zaradi lenobe, nekaj zaradi ostalih obveznosti še vedno nisem končal s prepisovanjem dnevnika poti. Tudi nobene posebne volje za pisanje potopisa ni. Bom v telegrafskem stilu z več fotkami poskušal opisati zanimivosti in nekaj nasvetov za na pot. Priprava: Marš ruto sem spreminjal vsaj 4-5x. Prve osnovne napotke za Maroko sem dobil pri Basbas-u. Ker sem si pot zamislil še malo dlje, tja do Senegala, Guineje Bissao in Gambije, sem se spomnil na prijatelja še iz časov HamRadia, Mareta iz Sežane. On se je jeseni 2010 spravil iz Lizbone do Dakarja kar na kolesu. Skupaj z njegovim kolegom Guidom iz italijanske Gorice, kateri je še do nedavnega imel svoj auberge pri Atarju v Mavretaniji, je nameravana pot začela dobivati svojo končno podobo. Prvotna namera peljati se z motorjem samo v eno smer, nato pa ga z ladijo transportirati iz Dakarja, sem zamenjal z bolj detaljnim obiskom mavretanske Sahare in motoriranjem nazaj domov. Za cilje sem si izbral prevoziti off-road preko Visokega in Anti Atlasa, spustiti puščavski del v Maroku, vožnja ob Atlantiku skozi Zahodno Saharo, 2/3 Mavretanije do glavnega mesta Nouakchott. Sledi vožnja v notranjost vse do zadnje malo večje civilizacije v Atarju. Ker sem imel motor polno naložen, bi bila vožnja po peščinah nesmiselna. Odločil sem se za šest dni rentati Toyoto z vodičem in se voziti po pravi Sahari katera je neprimerno lepša kot puščavski del Maroka. Nazaj grede me je vodila ista pot vse do Guelmima. Tam sem zavil proti Sidi Ifniju in plaži Legzira. Nadaljeval sem ob morju do Agadirja, nato pa zavil v notranjost preko prelaza Test do vznožja Toubkala in Marakesha. Na poti proti trajektu sem si ogledall le še slapove Ouzoud in Fes. Ker je Maroko severno od Visokega Atlasa manj zanimiv, sem se na poti navzdol zaustavil le pri Volubilisu. Obisk Rabata je bil pogojen z mavretansko vizo, katero pa sem namesto pričakovanih 4-5 ur, čakal dva dni. Zato sem v tem času obiskal še Casablanco. Za tiste kateri nameravate obiskati Maroko s svojim vozilom je možna že predhodna priprava vstopnega carinskega obrazca za avto, motor, ... preko interneta. Gre za obrazec D-16. Povezava je tukaj: http://www.douane.gov.ma/d16ter Na tej strani nekje spodaj je link za izpolnitev obrazca katera se skriva za: formulaire Navodila so v francoščini. Izpolnete, sprintate. Obrazec je že pripravljen v trojniku, tako da ga razrežete na 3 dele in spnete skupaj. Prazna se pusti samo rubrika C.I.N. To je koda sestavljena iz številk in dveh črk na koncu katero vnesete naknadno, ko vam jo pri vstopu dodeli maroška policija. Ožigosanega D-16 ni pametno zgubiti. V najslabšem primeru vam bodo maročani, ko zapustite državo zaradi tega naredili en kup preglavic in vas lahko zadrževali tudi nekaj dni. Administracija ni računalniško povezana. še vedno vodijo dokumentacijo v knjigah! Naša zelena karta velja tudi v Maroku (... med oznakami držav mora biti koda MA), tako da plačevanje zavarovanja na meji odpade. Tisti kateri nameravate priti s sposojenimi vozili morate OBVEZNO imeti s seboj originalno dovoljenje za vožnjo tujega vozila. Dobite ga na AMZS. Maročani vas NE BODO spustili v državo z nekimi obojestransko podpisannimi izjavami. Tisti kateri se boste vozili južno od Guelmima in po Zahodni Sahari naj seboj vzamejo izpolnjen Fich. To je obrazec s podatki katere rabijo maroške policijske kontrolne točke. Z njim si policija prihrani prepisovanje podatkov iz potnega lista, vam pa kontola vzame minimalen čas. Angleži priporočajo, da se v rubriki poklic vnese čimbolj enostavno branžo. Sam sem si izbral šOFER Taxija, da je odpadla vsakršna misel o nepotrebnem razlaganju kaj počnem. Izogibati se je potrebno oznaki Novinar, ... ker so še vedno napetosti med avtohtonimi Sahrawiji in priseljenimi potomci maroških kriminalcev na ozemlju Zahodne Sahare. Kontrolnih točk do Dakhle kjer so zadnje, je 10-12 v eno smer. Link do Fich obrazca v Excellu: http://www.morocco-knowledgebase.net/photos/fiche.xls Precej zelo koristnih informacij je možno prebrati tudi pri Timu Cullisu: http://www.ukgser.com/forums/showthread.php?p=818831 Procedura izstopa iz Maroka in vstopa v Mavretanijo zahteva svoj čas (pri meni 3 ure) in seveda dobre živce. Maročani so mi pregledovali pasport vsaj 7x, kontrola vsega živega. Zanimivo, ob dragoceno foto opremo se ni spotaknil nihče. Vrivanje senegalcev, sahrawijev, prehitevanje kolone čakajočih je nekaj čisto normalnega. Kaos skratka. Med obema mejnima prehodoma je nekaj Km nikogaršnje zemlje. Kamnito-peščene poti vas vodijo s prehoda na prehod. Potrebna je zelo previdna vožnja, zlasti tistih s Tourance ali cestnimi gumami. En Italijan se je na tem odseku zvrnil 3x. Na Mavretanski strani ni kaj boljše kot Maroški. Cariniki so me zaradi "pohitritve" postopka cepili s 100 Dh (ca. 10 €) in ne vem od kje se je našel možak in pomolil potrdilo za parkirnino za 10 Dh (ca. 1 €). Nazaj grede teh stroškov ni bilo. Sem pa na meji zamenjal Eure za mavretanske Ugije: 1 € = 370 Ug. Kasneje sem v Noukachottu, v uradni menjalnici, katera je imela boljši kurz kot menjalci na ulici, dobil za 1 € 400 Ug. Bankomatov v vsej Mavretaniji je manj kot prstov na eni roki. Imajo jih sam pri banki Societe Generale. V Nouakchottu celo 2! Policijske kontrolne točke so tudi po Mavretaniji. Če greste direktno z meje do Nouakchotta jih je 10. Pehod vam zopet pohitri izpolnjeni Fich obrazec. Mavretanci nimajo kode C.I.N. Lahko si predelate sam Excell file ali pa enostavno izpolnite obstoječega. Če bi se odločil za pot naravnost do Dakarja, bi zadoščale Tourance gume. Ker sem pa rinil čez hribe in doline, sem na bajk nataknil take z enduro profilom. En komplet je zdržal celih 10.000 km. Seveda brez divjanja, naglega pospeševanja in zaviranja. Pred potjo je bil bajk na generalnem servisu, da sem zamenjal vse kar bi lahko potencialno crknilo. V Italiji so mi prenastavili elektroniko. Od rezervnih delov sem poleg olja, svečk, zračnega filtra, antene ključavnice, zračnic (ne glede, da imam tubeless) vozil še regulator vbrizga. Ta ima vgrajen mali filter. Če bi se zamašil zaradi peska v bencinu, bi imel velike težave, ker nikjer ni prostora za bencinski filter. Iz km v km južno od Agadirja pada kvaliteta bencina - posledično tudi cena. Na koncu sem točil v Mavretaniji takega z okoli 70 oktani. Elektronika je brezhibno uravnavala vžig, samo poraba se je enormno dvignila. Na koncu sem namesto predvidenih 580 km, prevozil jedva 450 km z enim tankom. Da ne omenjam, da je v Mavretaniji zelo težko dobiti navaden bencin. Vsa mašinerija gre na Diesel. Zgodi se lahko, da tudi tam kjer ga naj bi imeli, zmanjka. Tako lahko pride do situacije, da ga ni za dobiti v krogu 400-500 km. Rešitev je lahko edino še na "črnem trgu", seveda če je kakšen sploh v bližini. Za potovanja po Afriki si težko pomagate z Mastercard ali Maestro karticami. Povsod pa deluje Visa Electron. Nekaj podobnega kot Maestro, ko se sproti preverja stanje na računu. Zastopa ga A-Banka. Obronki gorovja Rif na severu Maroka Modro mesto, Chefchouen Smetišča vsepovsod Pogled proti Volubilisu s ceste Obcestna restavracija s svežo ponudbo 200m turn nove mošeje Hassana II. v Casablanci Vhod v trnjavo Cellio v Rabatu še iz časov Feničanov Maroška mularija trenira za vaško prireditev v Kasbi Tadli ... ob priliki pa naprej Loba, avtomoto, nejcgs in 11 others 14
avtomoto Objavljeno Marec 8, 2012 Opozori Objavljeno Marec 8, 2012 Uporabne informacije in "gledljive" slike ! Šeeeee . . . .
Kmet2 Objavljeno Marec 8, 2012 Opozori Objavljeno Marec 8, 2012 Ja tud jaz sem ves slinast........ :OK: :OK: lepe slike...skratka
schani_ Objavljeno Marec 8, 2012 Opozori Objavljeno Marec 8, 2012 Ja tud jaz sem ves slinast........ :OK: :OK: lepe slike...skratka Sline bodo najbrž zaradi restavracije na sliki Kmet2 1
Popularna objava Whiskey Objavljeno Marec 9, 2012 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Marec 9, 2012 Sem pozabil zgoraj še nekaj opisati. Pod v potni list vpisano C.I.N. kodo vas vodijo po Maroku praktično povsod. Prepišejo si jo tudi tam kjer prenočujete, če ni nekje za cesto. Velikokrat vprašajo in si zapišejo od kje prihajaš in kje boš naslednjo noč prespal. Zavarovanje vozila v Mavretaniji ni nujno opraviti na meji. Lahko se zgovoriš, da to opraviš v prvem večjem mestu (ker je ceneje kot na meji). Praktično vsi kateri tranzitirajo čez državo ta izgovor uporabijo, da se izognejo strošku zavarovanja. Policija na kontrolnih točkah tega sploh ne preverja. Važno jim je samo od kje prihajaš in kje boš zvečer prespal. Varnostni razlogi. Če se da v Maroku priti skozi tudi z angleščino, je v Mavretaniji te zgodbe konec. V poštev pride samo znanje arabščine ali francoščina. V tem sklopu slik sem prečkal Visoki Atlas. Krenil navsezgodaj iz Oued Zema. Namenjen sem bil preko 2.900m visokega prelaza Ouano. Ker je kmalu začelo deževati (deževalo je že vsaj tri dni pred tem), je bil off-road odsek ves premočen, spolzek in na vrhu zasnežen. Prilezel sem nekje do 2.750m, kjer mi ni preostalo nič drugega kot, da sem obrnil nazaj do Agoudala in šel naprej čez asfaltirani 2.700m visoki prelaz Tirherouzine kateri je bil še leta 2010 makadamski. Tako sem neplanirano zavil v kanjon Todre. Trasa dneva Transport čez Visoki Atlas Že nekje na 2.000m in blizu jezer pri Imilchilu Pogled na okoliške grebene Takoj ko se kje ustaviš za fotografijo priteče mularija in začne žicat Tipična hribovska vasica Začetek vzpona na Ouano. Kmalu sem srečal francoski par, kateri je zaradi zahtevnosti terena in preobteženosti skuril sklopko na svojem V-Stromu Že nazaj na asfaltu na prelazu Tirherouzine Kanjon Todra precej višje kamor po navadi vodijo turiste Proti Tinerhirju, že na oni strani Visokega Atlasa Tik pred Dadesom, en večerni pozdrav na Atlas Loba, Keiko, regi in 10 others 13
Whiskey Objavljeno Marec 9, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Marec 9, 2012 Naslednji dan je lilo do večera. Po hitrem ogledu Dadesa sem jo ekspresno mahnil do Ouarzazata. Po čaju je bil naslednji postanek pri Ait Benhadou. Zaradi hudournikov od vsepovsod je odpadla makadamska trasa proti prelazu Tickha. Gor in dol sem se peljal po asfaltu. Prenočeval sem pri nizozemcu Petru v Bikers Home-u. Naslednje jutro je obetalo precej boljše vreme. Smer - Anti Atlas. Da se nisem dolgočasil sem naredil en 50 km off-road ovinek. Spal sem v Tafroutu v hotelu Salama. Naslednji dan sem zapuščal področje Anti Atlasa z vložkom 60 km off-roada skozi kanjon Igmir. Prečudovito. Na izhodu sem se pri mestecu Ait Herbil znašel na Desert Highwayu in se obrnil v smer zahoda proti Gulemimu. Po kofi pauzi je ostala samo še smer jug po N1 via Zahodna Sahara. V Tan-Tanu sem še pred zloglasnim krožiščem srečal portugalca Carlosa v Toyoti. Združno sva se pripeljala v Laayoun. Tako sem pridobil pol dneva izgube na časovnici zaradi čakanja na vizo v Rabatu. Po zajtrku sem se poslovil od Carlosa in skupine 10-ih portugalskih motoristov kateri so jo mahali po glavni cesti ob Atlantiku vse do Guineje Bissao. Tega dne sem spustil obisk Dakhle in jo pičil vse do zadnjega možnega prenočišča pred mejo z Mavretanijo pri motelu Barbas. Med vožnjo po kanjonu Dadesa Pogled na znameniti Ait Benhadou. Lilo je kot za stavo in ni bilo nobenega veselja sprehoditi se po kasbi Te dneve je res nametalo sneg po Atlasu. Odhod iz Ouarzazata Počasi sem se oddaljeval od Visokega in se bližal Anti Atlasu Pogled na prevoženo pot Končno konec slabega vremena katero me je spremljalo zadnjih 4-5 dni. Jipi, speglan makadam. Nagnal sem ga čez 100 na uro Že sem objavil nekaj slik iz Igmirja. Tukaj je še ena Ena pastirica je prišla mal firbcat in obenem še mal pofektat Na Desert Highwayu Pokrajina se čedalje bolj ravna Južno od Laayouna skoraj ni več prometa. Kakšen kamion in na pol gluhe kamele. Je treba pošteno pazit, da kakšno ne nabašeš Južno od Dakhle ni niti kupa peska. Na meji z Mavretanijo bom jutri ataIBA, regi, Tačka in 6 others 9
Whiskey Objavljeno Marec 10, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Marec 10, 2012 Med tankanjem goriva na zadnji bencinski pumpi v Maroku spoznam Jussufa, vodjo policijske izmene na mejnem prehodu. Zatrdil mi je, da je do meje okoli 40 km. Seveda on to dobro ve, ker se vsak dan vozi po tej cesti v službo. Po Garminu bi jih moralo ostati še kakih 90. Mejni prehod med državama je odprt samo od 09:00 do 17:00 uri. Odhod stempiram na ta kratko razdalijo. Ko prevozim 45, 50 km mi je jasno, da cepec tudi slučajno ne ve koliko je do meje. Pa se vozi tu vsak dan! No, 83 km se je na koncu nabralo. Pred mejo je že dolga kolona. Mimo avtov in kamionov se prebijem do same rampe na vhodu. španski švercerji jeep-ov so me postrani gledali, rekel nobene ni nihče. Kasneje smo se skupaj peljali do Nouakchotta. Kot sem predhodno napisal, proceduri sta trajali 3 ure. Na maroški strani No man's landa je gruča menjalcev denarja v mavretanske Ugije. Jih bypasiram. Kasneje sem menjal 50 € pri mavretanskemu posredniku na njihovi vstopni točki. Vožnja do Nouakchotta je bila brez posebnosti. Termometer je kazal 40.5 st. Zaradi vlažnega piša iz Atlantika vročina ni bila moteča. Ob 17 uri smo bili že v aubergeju Menata, glavnem zbirališču overlanderjev. Naslednji dan sem zrana krenil na vzhod proti 450 km odaljenem Atarju v Saharo. Vožnja zjutraj je bila za silo osvežujoča, kmalu pa je suhih 40 st. naredilo svoje. Na vsaki kontrolni točki je bilo potrebno narediti nekaj dolgih požirkov iz flaše. Če bi imel camel bag, bi lahko srkal kar med vožnjo. Sredi dneva sem prispel na cilj. Nisem se niti vsedel v obcestni bife, že je prišel Baba moj vodič. Debata je stekla in požlampal sem vsaj 8 ledenomrzlih kol. Naredila sva plan za naprej in se zmenila, da bo zrihtal ponoči Dinner in the desert. šele v Mavretaniji se začne prava Afrika. Tipične kolibe za predel Sahel - saharska Afrika Ostanki kamele ob cesti. Ker so naglušne in slabo vidijo, odreagirajo panično kot kure, ko se jim približaš. Je potrebno pazit, da ne končaš s kamelo v obcestnem jatku. Ob in na cesti predstavljajo nevarnost še osli, koze in galebi Kmalu v Atarju Vasice značilne za Sahel vse od tu do Malija, Nigra, Čada in Somalije Domorodcem nič ne uide. Med slikanjem me je opazila mularija in že so letel žicat. Bil sem hitrejši Bilzu Atarja se začnejo taki hribi ... ... vse od kamnite do peščene puščave Večerja pod zvezdami. V moški družbi seveda z Janezom šetačem in Bud-om v roki. Kamelji zrezki, pomfri in pečena zelenjava je bila na meniju Glavna ulica skozi Atar ... ... vsi zamotani v servete in bubu-je Vozni park obvladujejo Toyote in Mercedesi 190-D ne glede na letnik še detalj z glavnega trga ataIBA, Keiko, BMWRIDER in 5 others 8
Whiskey Objavljeno Marec 10, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Marec 10, 2012 Ena slika se mi je podvojila. Admin, ne vem zakaj Edit ne dela dlje ??? Ta druga slika bi morala biti tale ebony, Keiko in sohen 3
basbas Objavljeno Marec 10, 2012 Opozori Objavljeno Marec 10, 2012 Whisky, mislim, da je tvoja predstavitev maroškega dnevnika vzor kako se to dela, bravo!! :hooray: ataIBA, sohen in Keiko 3
Whiskey Objavljeno Marec 10, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Marec 10, 2012 Hvala Basbas, nismo niti še na polovici sohen 1
Popularna objava Whiskey Objavljeno Marec 10, 2012 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Marec 10, 2012 No, gremo naprej s Hiluxom po vseh štirih. Ker ni v avtu nobenega hladilnika, bo potrebno hrano kupovati vsak dan posebej. Dnevna trasa poteka najprej nazaj po asfaltu okoli 30 km v smeri Nouakchotta. Od tam naprej je off-road po pesku, skalah, kamnu ... po sledeh ali ne. This is Sahara. Potek etape V mesnici, taki še kultivirani Že s ceste po kamenju počasi naprej Kljub neskončnem pesku, črnim skalam se najde izvir vode Vasica Toungat s pogledom na peščine Valle Blanche Že v Oujeftu Mogoče vaški računovodja z mapco naokrog Iznad kanjona Terjit Kateri ima celo osvežujočo oazo. Žgalo je kot pr norcih in se je pasalo malo pohladit Na vzhodni strani je še en kanjon z oazo Mhert. V vasici Vzpon ... ... in pogled nazaj Čez čas se pripeljemo nad kanjon pri starem prelazu Amogjar. Pogled na oddaljeni fort Saganne katerega so gradili še španci Spust navzol ni ravno avtocesta Zvečer prispemo v Chinguetti in zahod sonca pričakamo na sipinah RobiRoberto, eltrinajst, frischfleisch in 15 others 18
Popularna objava Whiskey Objavljeno Marec 11, 2012 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Marec 11, 2012 Gremo naprej. Za ta dan smo se namenili še globje v Saharo. Cilj je bil dobrih 100 km oddaljeni Ouadane. Ouadane je pravzaprav na pol ruševina katero so ustanovili portugalci in je služil kot križišče karavan. V zlatih časih je tam živelo 3.000 ljudi, sedaj le še peščica. Nekaj podobnega, vendar v precej večjem obsegu je pomenil Chinguetti. Bilo je glavno stičišče karavan iz notranjosti Sahare južnih predelov Alžirije, Libije, Malija in Nigra so karavane transportirale blago in kamele do Atlantika ter Senegala. V lokalni knjižnici še vedno hranijo originalne knjige, nekatere močno obžrte (termiti). Dnevni rekord v Chinguettiju je bil 32.000 kamel! Problem naselbine je ta, da ga neusmiljeno zasipa pesek. Med potjo na vzhod smo se zaustavili nekje na polovici med nekaj palmami kjer živi celo ena družina. Tistem kraju rečejo oaza Tanouchert. Zasmilil se mi je star možak kateri je iskal antibiotično mazilo proti vnetju kože na hrbtu. Ta družina nima avta, elektrike, ... samo nekaj kolib, koze, kamele in en vodnjak. Prvi zdravnik je v več kot 100 km oddaljenem Atarju. Nič takega nisem imel sabo kar bi mu koristilo. Trasa Exotic palace, auberge Zarga, ni ravno **** Donkey car. Mi iz avtov, mavretanci z voza ... na mobitelu Na vsak način sem moral kupiti verižico. V poslu morava biti zadovoljna oba. Meni portret ... ... in fotka okrasja na roki Ni ščetka za zobe. Kaj za vraga bi blo tole? Ena izmed originalov še iz časov "ta pravih" karavan Shopping centre of Chinguetti Tale mesnica še nima vseh EU certifikatov. No, nas to ni motilo Firbci ob poti Takole zgleda Tanouchert Lesen kol in žica ... občasna kontrolna točka žandarmarije. Safety first Yeah, spet na pisti Že v Ouadanu. Ostanki portugalskega naselja. Skalce zgledajo take kot bi jih narezal včeraj "Vie Garcon" aders, malakai, KeC in 11 others 14
Popularna objava Whiskey Objavljeno Marec 11, 2012 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Marec 11, 2012 V Ouadanu je blo treba gumo flikat. In to tako zlizano do nezavesti. Je pa res, da tiste gladke boljše peljejo po pesku. Najprej smo jo mahnili do 45 km oddaljene najbolj vzhodne točke, do vulkanskega kraterja Guelb er Richat. Ko se pelješ do samega centra sploh ni občutka kje se voziš. šele slika Nase ti to pokaže. Nazaj grede smo šli po drugi poti do prelaza Amogjar kjer je bil grill party. Sledil je spust do ostankov fort Saganna in vožnja po dnu kanjona nazaj preko Auzuguija do Atarja. V Auzugui sem nesel fotografije otrokom Guidovega vrtnarja katere je pred letom posnel že Mare. Trasa Early morning minth tea pri beduinih V samem centru kraterja. Nabral sem za pest kamenčkov polnih železnih lističev. Ni čudno saj je nekih 300 km SZ eden največjih kopov železove rude na svetu Za boljšo predstavo slika Nase Tudi tukaj na tako odročnem kraju srečaš Touarege Pista nazaj v Ouadane Ni šlo brez trgovine. Kupil sem obšlesane razglednice in verižico z ročno obdelanim kamenjem Že nazaj pri Amogjaru. S punkta proti ostankom utrdbe BBQ pod skalo. Črne skale kot jih fotka ne more prikazat, vročina kot v kotlu, senca je pa vredna kot bi bil v hotelu s petimi zvezdicami pod palmami Dobra optika in soliden senzor takole približata Saganne Že na poti v kanjon aders, Kras, Keiko in 10 others 13
Whiskey Objavljeno Marec 11, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Marec 11, 2012 Sem tale sklop razdelil na dva dela, ker je slik veliko. Iz Saganna nazaj na Amogjar Še zadnji pozdrav Sagannu. Sam kanjon se dobro vidi na strani 4 te teme se mi zdi Zahteven spust se nadaljuje Ja, 5x na dan si je treba vzet čas za Alaha Proti Auzugiju Vsi otroci Guidovega vrtnarja so bili na kupu. Ko so dobili svoje slike, je bilo veselje večje kot, če bi prinesel vsakemu ta velko Milko Sledijo Še trije portreti Končno nazaj pod tuŠem. Dela itak ne. Sem moral flaŠe najprej z vodo nafilat, pol pa gravitacija ... Sekret ni bil nič boljŠi. S ta rmeno kanto sem pospravil izdelek za sabo RobiRoberto, Keiko, ebony in 4 others 7
Whiskey Objavljeno Marec 12, 2012 Avtor Opozori Objavljeno Marec 12, 2012 Potem ko smo obdelali zanimivosti vzhodno od Atarja, smo šli proti severu v smeri Alžirije. Cilj prvega dne je bil Zouerat kjer je eden največjih rudnikov železove rude. Kot sem kasneje ugotovil, ogled ni bil mogoč. Morali bi se nekaj dni prej najaviti pri odgovornih za ogled. Na koncu je bil še najbolj zadovoljen Baba, ker je lahko ob 01 zjutraj na vhodnih vratih aubergeja brusil od poznanca hči. Naslednji dan je bil na pol neuporaben :-) Kot sem kasneje zvedel od angležev leži približno 50 km zahodno od vasice Fderick odlično ohranjen Južnoafriški avion kateri je moral sredi 90-ih let zasilno pristati v puščavi na teritoriju Zahodne Sahare. Trasa V Atarju je še vedno prisotna francoska vojska. Njihova navzočnost ohranja mir v državi pred AQIM (Al Kaido v Magrebu) katera v sosednjem Maliju strelja in ugrablja vse živo. Po zadnjih informacijah so s pomočjo Gadafijeve pobegle vojske zasedli že skoraj pol Malija in kontrolirajo tudi območje Timboktouja Pogled v smeri Alžirije Baba demonstrira, da je tudi ta mlaka pitna. Samo ne za nas "garcon-e" "Glavna cesta" towards North Bližnja železnica omogoča preživetje v puščavi. Vlak s cisternami vode Auberge Wadane od zunaj ne zgleda tako slabo Znotraj pa leglo ščurkov in ostalih domačih živali Rezidenca kjer sta spala Baba in Chekna Peugeot - izvedba off-road še dve sliki Pelikan-16 v puščavi. Prve je avtor: florence of arabia, kateri je tam solo slalomiral med minskimi polji decembra lani aders, ebony, BMWRIDER in 4 others 7
Popularna objava Whiskey Objavljeno Marec 12, 2012 Avtor Popularna objava Opozori Objavljeno Marec 12, 2012 Po noči ščurkov sem se malo manj polomljen kakor Baba počasi sestavil, da smo šli nazaj do Choum-a in potem zahodno do Ben Amire drugega največjega monolita na svetu za Ulurujem (Ayers rock) v Avstraliji. Trasa Down town Zouerat Brez salona Mercedesev ne gre. A ne? Nakupovalno središče. Mi je en policaj težil, če imam "autorizacjon" za slikat. Sem se mu prijazno režal nazaj (kot naši politiki) in mu rekel, da ga nič ne razumem Pa je prisopihal verjetno najdaljši vlak na svetu: Nouadhibou - Zouerat S tremi lokomotivami ... ... dolg več kot 3 km Botique v Choumu Restavracija od zunaj ... ... in od znotraj ni veliko gostov Je se standardno z rokami Že mala flaška soka naredi veselje Sledi največkrat mesne gostje na mojem krožniku Večerni camping na vrhu sipine pri Ben Amiri aders, malakai, Ni3ous in 15 others 18
Ni3ous Objavljeno Marec 12, 2012 Opozori Objavljeno Marec 12, 2012 (popravljeno) Thats the real stuff! :notworthy: Popravljeno Marec 12, 2012. Popravil Ni3ous gsxf750 1
diskow Objavljeno Marec 12, 2012 Opozori Objavljeno Marec 12, 2012 Prelepe fotografije! Predobra avantura!
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se