ROMUNIJA - preko Transfagarasana in Transalpine-potopis (Dami in Kmet edišn)

[DAMI34]

Vem, da je že kar nekaj potopisov, ali pa dogodivščin v tej smeri, bom dodal svojo/našo (Kmet+Kmetica in Dami+Damica), mogoče komu pride prav, mogoče bo lahko izluščil zanimive pointe, ali pa se bo samo zabaval ob prebiranju. Okvirni plan je bil zlo guglsko približen, čeprav sem rute zrisal tudi za Garmina (brez AC), nekje od oka 3.500-4000kmjev.

dan1. do etno sela v Bjeljini cca 650km

Kot rečeno, če že vsi hodijo v Romunijo moramo pa še mi, da si končno ogledamo najlepšo cesto ali pa obe na svetu. Da nam ne bo dolgčas na poti opalim še nekaj zanimivosti kar z gugla. Evo in tako je bil poletni dopust splaniran. Kmet, Kmetica, jaz in moja, 4 kalibri in 2 nakrcana mopeda, da ne bo dolgčas.

 

Kmetu dam v roke Garmin in mu povem, naj ga za božjo voljo vsaj malo kontrolira...pajade, že ko smo padli na Hrvaško se je z njim skregal in smo bluzili po nekih "bližnjicah". Nekaj časa sem pregledoval zemljevid, iskal kje je zgrešil, nakar sem se po stimulaciji ženskega oddelka vdal v usodo....in gre kamor pač gre. Razn mene tako al tako ni nihče nič prostestiral, verjetno zato, ker sem samo jaz vedel, kam točno, no pravzaprav približno gremo

Kljub porodnim težavam garmin branja (jebiga Kmetu garmin govori v pretekliku, meni pa samo "vozite prehitro") se spet znajdemo na asfaltni podlagi in kruzamo dalje, dokler v popoldanskih urah ne prispemo v Bjeljino. Žal gneča, poroke in turisti, vendar nam k sreči najdejo prostor v popolnoma novem hotelu, kjer se smestimo. Medtem motorje pospraviva v privat garažo. Moram pohvaliti osebje, ker bi pričakoval sitne ljudi, pa so nam šli na roko in uredili motovarovanje.

se nadaljuje.......

 

 

 

[DAMI34]

Lakota je huda stvar, človeka pahne u šwahost, bi dejal Mlakar in kar je Kmet spoznal že na našem prvem potovanju po Črni gori, zato nemudoma navalimo na hrano, za ogled etno sela Stanišiči ,bo že še čas. Rakijce padajo, hrana okusna, utrujenost se porazgubi in zabava se počasi spet začne.

Takole nam je hotel ujeti večerjo:

pa še fina papa, bi se reklo po naše

po večerji je končno nastopil čas ogleda kiča in romantike, karkoli vam bolj paše.

Vsekakor pa paša za oči...

se nadaljuje....

 

 

 

[DAMI34]

dan2 Bjeljina - Tekija cca 350km.

Kratka relacija, nikamor se nam ne mudi, štart ob 8.00 uri, zato spet izbrana ruta po "seoskim putevima". 

Da nebi, bi se reklo pri nas, spet makedamiramo, srečujemo lokalni prevoz

in celo dopoldne, majkemi do 14 ure gledam Beograd na severu, ter že fantaziram, da se vozimo v krogu.

Nikakor ni hotelo biti ceste proti Smederevu/Požarevcu in ko so mi sotrpini kaj zatežili, sem modro odvrnil:

Hoteli ste pristno Srbijo, na tu jo imate

Dan se je prevesil v popoldan in nekako smo le prispeli do Donave in kar naenkrat je cesta začela teči, prej se je pa vlekla kot 100mater.

Srbsko more in lepi razgledi so ponovno pričarali nasmeh pod čelado. Meni osebno je ta del Srbije resnično najlepši.

 

Skozi trdnjavo Golubac

se približamo kanjonu Donave, kjer naredimo še kratko pavzico pred prihodom na današnji cilj v Tekijo.

Zanimivi oglas nas skoraj prepriča v nakup nepremičnine.

Ker smo spanje organizirali kar kod "zemljaka" , pri nastanitvi nismo bili izbirčni

, pri hrani in pijači pa kr, a ni bilo pomanjkanja, pravzaprav je bilo vsega viška. Spet rakijca in ostale dobrote.

Kmet je bil kmalu v navezi s starejšo gospo (on res pada na starejše dame), v glavnem testirala sta dioptrijo drug drugemu, hkrati pa se hvalila kdo ma koliko zdravil in poživil s seboj. Kakorkoli, štekala sta se do konca

 

Še nekaj informacij:

Tekijo, je zemeljski plaz vode in blata leta 2014 prepolovil, odnesel je hiše, avte, k sreči ni bilo mrtvih...

že tako reven kraj, je postal še bolj reven, mladina beži iz vasi v večje kraje, starejši ostajajo in počasi umirajo.

A lokacija...fantastična, ob Donavi, možnost turizma itd...

 

se nadaljuje...

[DAMI34]

dan3: fraj dan Tekija, ogled donavske klisure, Trajanove table, kompenzacija mojga posla z večerjico v hotelu v Kladovu,....ja sj, plani so bili, nekaj smo jih izpolnili, a kaj ko je rakijca toook dobra-efekti so v priloženih fotkah

Torej - najeli smo največjo najdražjo jahto na Donavi in odšli na potep

, Kmet je prec začel izigravati "Dicapriota", in zgolj veliki palubi se imamo zahvaliti, da ni v vodo padel.

po dobri uri "hiterga glisiranja" prispemo do Trajanove table, katera je bila pred 30ali še več (približno) pomaknjena višje, ko so zgradili HE Đerdap in poplavili Staro Tekijo, ter zgradili novo vas.

Žal je vidna samo z Donave.

Hkrati smo opazovali romunsko stran in si mislili svoje...saj veste, človek ima v mislih Čeušeskuja, železno zaveso, baje Romuni niso smeli niti pogledati čez Donavo, pa trdi komunizem, in s tem povezano revščino, nerazvitost....bolj se ne bi mogel motiti kot sm se.

Jp, popoldan prispe SMS, da mi je bil sin sprejet na fakulteto....opaaa in spet so padale one prave Rakijce, katere so prej dozorele u bačvama od hrasta.

in potem je bilo vse bolj megleno...baje smo se tut kopali v umazani Donavi...

Do večera, ko sva s Kmetom malo odmorila, smo prišli spet k sebi in udarili izlet do Kladova. Nekje 7 komadov se nas je natrpalo u lokalna kola, da so amortizerji gledali pri strani skoraj vn iz avta, ampak je šlo...pa še kako...spet sem se spomnil kako je pred leti tudi pri nas šlo, sedaj te pa zaprejo kot največjega kriminalca.

Napolnjenih baterij smo zvečer zaspali, sicer jaz malce bolj težko, ker me je že skrbelo, kako se bosta Garmin pa Kmet ulovila po Romuniji.

Se nadaljuje....

[DAMI34]

dan4 Tekija-Pitesti cca 300km

Končno da zabluzimo malo tudi v Romunijo. Priprave so bile enostavne, na gugl-maps sem spet našel en luštkan hotelček v bližini Pitestija, udaril zvezdico nanj in to je to, bo kar bo, važno, da je zraven voda, pa da izgleda romantično.

Polni vneme zaštartamo proti meji, ki je na samem jezu, gneče sicer nobene, a čakam in čakam, Kmet on se dogovarja z "organi" pozna vse njihove burazere, Itak, saj sva en dan prej z njimi pila, vsem pojasni kam gremo, tako da z mano niso imeli več volje po klepetu in je bila samo komanda dalje. Ko pricapljam na romunsko stran, mi je policaj že na daleč mahal in govoril.....a transfagaraš, transfagaraš...očitno se je Kmet tudi tule predstavil, sem si mislil.

Nabavimo še romunsko valuto na meji in se začne...

al pa ne začne, malce bolj kavbojsko vse skupaj, vprege pa živali na cesti, vendar nič pretresljivega, magistralke lepe, obvezno z dvemi pasovi v hrib, da je prehitevanje lažje. No, pravzaprav, jaz nisem imel nobenega dela s prehitevanjem, saj je pred mano ropotala KTMjeva 990 z dvemi odprtimi Akrapoviči, tako, da se je folk umikal, psi pa tulili od bolečin v ušesih.

Prispemo do tule: HOTEL STAR , človek ne more bilivat, celo bazen imajo in mi skoraj edini gosti, cena z zajtrkom...nja 22€/par. V sobah se veselje malce razblini, le te so nekoliko socialistične, klima ne dela, hladilnik pa, ali pa obratno, zato Kmet pretovori delujoč hladilnik v sobo z delujočo klimo. Vendar vse se pozabi, osebje je prijazno, bazen pa samo naš.

Zvečer pa v Pitesti na raziskovanje lokalne hrani in specialitet. Kot vedno se nam plani poderejo, Kmet zadolžen za iskanje dobre hrane ni nanjušil nič pametnega in pristanemo v centru mesta v MCDonaldsu....ja, Romunski je malo drugačen...a le po pisavi v meniju, ostalo je vse isto. Verjetno smo naročili vse z menija, saj nam niso nehali nositi in nositi, pa kljub temu ni ostalo nič.

Pretegnemo noge skozi center, prijetno mestece, lepo okrašeno z raznimi lučkami, čisto in urejeno.

Zvečer pa priprave na napad na Transfagarasan. Vreme kaže lepo, v dolini preko 30, v hribih bo zihr odlično. In kmetu zabičam, da boš nadziral Garmina.

se nadaljuje....

[Snečer]

epska, go on  

[DAMI34]

Pravkar, Snecer pravi:

epska, go on  

pol pa lajkca stisni , da označiš kaj si prebral

 

 

[Snečer]

pred 1 minuto, DAMI34 pravi:

pol pa lajkca stisni

 

[DAMI34]

dan5 Pitesti Transfagaras (7C) - Fagaras - Bran cca 250km

Izbrana ruta obsega prehod zelo znano cesto, katero je dal romunski diktator zgraditi v strahu pred Rusijo, kot alternativo preko Karpatov. Pri sami gradnji je bilo veliko mrtvih in sam gradnja tudi ni od muh, je pa še zastonj, v primerjavi z našimi EURO alpskimi cesticami.

Relacija ni dolga, gremo uživat, vzeli si bomo vcel dan, ustavljali na vsakem ovinku, slikali vsakega oslička in ko pridemo v dolino, lepo po vaških poteh do Brana.

Plan kot plan...pri nas je bolje, da se jih ne spoštuje...

Pa da štartamo, odjava poteka gladko, le punce sumljivo gledajo Kmeta...pa si že mislim, da ni ponoči kaj obdeloval?

Hm..Nakar se ena ojunači in ga lepo prosi, če se lahko slikajo zraven oranžkota. Ko bi vi videli, kako se je napihnil posnosni lastnik, kajti do meje, ni noben jebal 5 posto KTMja, vsi gledali in se slinili na KAWasaki. 

Pa sm stisnil zobe, pa ga poslušal cel dan, kako ponosn je bil.no, mal fouš sm mu pa vseeno bil, ko bi le bile kake stare grše stevardese, pa niso bile :(.....tule je pa dokaz:

Dobrih 100 kmjev se vije cesta, delno skozi gozdove, delno ob akumulacijskem jezeru Vidraru, a vedno višje in višje.

Asfalt je grd, razdrapan, nabija me v roke, pozabil prenastaviti mašino, katera je bila lepo zategnjena za lepo cesto, pa se mi ne da popravljat, raj mal trpim in upam, da bo kaj bolje...pa ni in tudi ni bilo...cesta je za udobno mašino z dolgim hodom vilic, ali za mehko nastavljeno vzmetenje

Ščasoma se prebijemo skozi goščavje in začnemo vijugat proti vrhu, razgledi so veličastni

še tunel in smo na vrhu...

ustavimo se pri jezercu Balea, kjer pade dobro kosilce...lačnI smo pa tudi že bili..

se nadaljuje...

[DAMI34]

..končno je nastopil čas za fotografiranje najbolj znanih ovinkov v Romuniji. Odpravimo se par 100m stran in res, razgled ne razočara. Črna kača se vije v dolino in ni in ni je konca...božansko.

Vrnemo se k motorjem, kjer srečamo ekipo Srbov, ki prav tako bluzijo po Romuniji. Izmenjamo par informacij in nasvetov, ter jo mahnemo v dolino.

Temperature se polagoma spet dvignejo, ura se premika v popoldan, Kmet in Garmin se razumeta, kaj češ lepše..le asvalt ni tako lep kot na slikah. Porezkan je in nekih užitkov z nagibanji ravno ne nudi.

No, prehitro sem napisal, da je vse kul..zabeležil sem namreč pot skozi vasi, pa malo mešano, samo da se izognem glavnim potem, pa sem ga fino usral...cesta je obupna, pravzaprav ne toliko cesta, kot udarne jame z globino 10cm ali pa še več.

Vožna po takem ni ravno prijetna, oči so na pecljih, bognedaj, da prideš za avto saj ne vidiš nič naprej in ne veš kje te lahko preseneti. Vsak udarec v luknjo je možnost za padec...ni fajn in prehitevanje avtomobilov je obvezno!!!

Kljub vsemu, po nekaj slalomiranja prispemo v Bran...kjer je fejk Dracula castle. Odločimo se, da si želimo tokrat malce sprostitve, recimo hotelčič s savno in porabimo 2 uri za iskanje le tega. No, na koncu pristanemo točno tam, kjer smo začeli, v prvem...savno pozabimo in izbirčnost tudi..

spakiramo, stuširamo ,oddahnemo in gremo pogledat grad...nič od tega. Romuni so 1 uro pred nami, grad zapira svoja vrata ob 17 uri in mi se obrišemo pod nosom.

Zato si vzamemo čas za ogled okolice, kako pivičko, malce hrane in skupno ugotovimo, da je Romunija prepolna gradov in ni nobene panike če enega zamudimo. Se bomo raje skoncentrirali na grad v Hunedoari.

 

se nadaljuje....

[DAMI34]

dan6 Bran-Turda (ogled rudnika soli) in naprej proti Transalpini cca 350km

Najprej bom malce razmišljal, tudi to je potrebno, vsaj za neko tako pot, ki traja več dni je že dobro, da je družba kompatibilna, šoferja pa uigrana.

S Kmetom sva imela kar srečo, v vožnji sva ko poročena , punce, to je tisti del, ki lahko krepko zagreni potovanje pa kompatibilne in kar je najbolj fajn, nikoli nismo vsi hkrati sitni. Priznajmo si, vsak ima na taki relaciji kdaj slab trenutek, ko je tečen, utrujen, siten, no pri nas ima to srečo, da ga ostali trije potem izvlečejo ven iz te omame sitnosti.

Tako da, pri nas ni nič nenavadnega, če ti nekdo drug čevlje vijači..

Kot sem že povedal, znebil sem se prednastavljenih rut na garminu z besedami, ne boš ti mene več, udaril smer Brasov, Sighisoara, Turda in smo pičili. tokrat ni bilo presenečenj s cesto, oziroma, nič slabša ni bila kot pri nas. Lep ravninski del, gradov nebroj in pokrajina je letela mimo, akrapoviči so še vedno sekali, promet se je umikal , in Drakula je spal v svoji krsti.

Nekje ob 15 uri uletimo v Turdo, iščemo kam bi se smestili, opazujemo folk, ki se maže in kopa v "zdravilnem" blatu.

Hkrati povprašamo domačina po namestitvi in ta nas odpelje preko kolovoza do doma ostarelih, al je pa samo tako izgledalo.

Ne, tu pa ne bomo spali, samo spogledali smo se in smo vsi vedeli zakaj se gre. Zahvalim se za prijaznost in gremo kar na ogled rudnika soli. spanje bomo že dobili.

Ob 15.30 (po naši uri) pridemo pred rudnik, kjer nas že vratar opozori, da čez pol ure zapirajo.

Pa kako, ob 16 že zapirate? pravim

kako 16, pri nas je že 17 ura....odgovori mojster.

No, vseeno je bil prijazen pa spravil vso našo šaro pod pult in zabičal, naj ne zamudimo izhoda, ker oni gredo in ne bomo mogli do čelad in opreme....bom, več al manj se nismo sekirali....

se nadaljuje....

 

 

[DAMI34]

Rudnik soli, ki so ga po končanem izkoriščanju predelali v turistično atrakcijo...pri nas bi se reklo u "ringlšpil", kar v prevodu pomeni prišel je cirkus v mesto...svega i svašta..vsekakor pa vredno ogleda.

Z vročih 30C, je kar sedel spust v prijetnih 12C. Že na vhodu je v nos udaril vonj po soli in človek se zato takoj počuti bolj zdravo

Za predstavo, sol so vrtali v blokih in postopno širili jamo v obliki kocke, bi rekel od oka 80x50x40m. Nato so sledili slani žili in po diagonali pod to kocko naredili še eno kocko podobnih mer. Na dnu je pa ostala voda. Vsaj na pogled impozantna zadeva.

Več naj povedo slike....

S Kmetom opaziva koncertno dvorano in ni bilo potrebno posebnih prošenj, pa sva že izvajala Bethovnovo 9 simfonijo

Kmalu po zvočniku zadoni, da je ogleda konec in naj izpraznimo rudnik. OK gremo počasi ven...sledim tablam EXIT....vem, da gredo v drugo smer..ampak izgleda biližje. Kmalu pokukamo ven nekje v sredi mesta...UPS..to pa ne bo prav, varnostniki baje odidejo, vrata se zaklenejo in mi začnemo, trčečim korakom nazaj v smer od kjer smo prišli...Moja laufa ko srnica, jaz in Vesna nekje v sredi in Kmetov kup mišic zadihano zadaj....še zaderem se..Tana, vzemi vso opremo iz recepcije in jo pustimo laufat...

Nekih 10 minut za njo prispemo do tam kjer smo vstopili. Oprema nas čaka in si oddahnemo. Ne bom komentiral, vendar sem celo pot do doma poslušal, kako sem se neizgubljiv izgubil

Potegnemo še nekih 50-100km naprej in ob cesti najdemo lušten hoteličič in ker imamo dovolj za danes, se usidramo. Sledi še kontrola olja na KTM in božanje KAWE

se nadaljuje....

 

 

 

[Kmet2]

 dober si to napisu Miško 

P.S. LeoVinci  drugače 

[DAMI34]

pred 40 minutami, Kmet2 pravi:

 dober si to napisu Miško 

P.S. LeoVinci  drugače 

uff sorri, sam priznaj Akrapo se vseen bolje bere in sliši

Pa dej, vtisni mal svoje misli...da ne bom sam jaz kracal, koneckoncev se gre za enega naših najlepših izletov z najmanj ERRORI na dispelju

 

[Kmet2]

pred 38 minutami, DAMI34 pravi:

uff sorri, sam priznaj Arapo se vseen bolje bere in sliši

Pa dej, vtisni mal svoje misli...da ne bom sam jaz kracal, koneckoncev se gre za enega naših najlepših izletov z najmanj ERRORI na dispelju

 

Tak te je lepo brat ,da res ne bi smetil , sej sem enkrat že vse napisal sam si ti to veliko lepše zapakiral 

[DAMI34]

pred 26 minutami, Kmet2 pravi:

Tak te je lepo brat ,da res ne bi smetil , sej sem enkrat že vse napisal sam si ti to veliko lepše zapakiral 

je že nova objava...

v glavnem, komentarji in vprašanja me sploh ne motijo...tako da če koga kaj zanima ali bi kaj rad pripomnil, kr z besedo na dan.

[BIF]

Moram pohvalit "pisatelja". Prebral sem veliko potopisov in "potopisov". "Najraje" berem tiste: Ob 6h smo vstali, si umili zobe in šli jest. Za zajtrk smo imeli jajčke, puter in marmelado. Potem smo šli v sobe in se preoblekli. Potem smo plačali in se vsedli na motorje. Vreme je bilo lepo. Vozili smo počasi in opazovali naravo...itd, itd....kronološko pisanje v stilu 4 urnega govora Fidela Castra v palači združenih narodov....v glavnem kup nepomembnih stvari, vmes greš 2x srat, pa v hladilnik....in potem....no potem pa po  kupu solate, končno 1 slika...zamegljena, tresoča fotografija lokalne cerkve....za crknit.

No ta potopis vsebuje tisto kar si normalen bralec želi....bistvene podatke, zanimive vložke, humor, dinamiko in zanimive fotke, da si ustvariš sliko dogajanja....brez dolgovezenja.

Odlično...se veselim nadaljevanja...

[DAMI34]

pred 28 minutami, BIF pravi:

Moram pohvalit "pisatelja". Prebral sem veliko potopisov in "potopisov". "Najraje" berem tiste: Ob 6h smo vstali, si umili zobe in šli jest. Za zajtrk smo imeli jajčke, puter in marmelado. Potem smo šli v sobe in se preoblekli. Potem smo plačali in se vsedli na motorje. Vreme je bilo lepo. Vozili smo počasi in opazovali naravo...itd, itd....kronološko pisanje v stilu 4 urnega govora Fidela Castra v palači združenih narodov....v glavnem kup nepomembnih stvari, vmes greš 2x srat, pa v hladilnik....in potem....no potem pa po  kupu solate, končno 1 slika...zamegljena, tresoča fotografija lokalne cerkve....za crknit.

No ta potopis vsebuje tisto kar si normalen bralec želi....bistvene podatke, zanimive vložke, humor, dinamiko in zanimive fotke, da si ustvariš sliko dogajanja....brez dolgovezenja.

Odlično...se veselim nadaljevanja...

Če bi te osebno poznal, bi rekel, da mi malo na dušo pihaš

Tako pa sem vesel komentarja in dejstva, da je nekomu všeč, kar kracam.

 

[Erik99]

Lepo prebirat potopise in v mislih malo odplavat zraven dokler se čez kakšen mesec zunaj dovolj ne ogreje...

Kako je kaj s cenami dol, hrana, namestitve,.., izkušnje s folkom..., plusi/minusi...

LP

[DAMI34]

pred 14 minutami, Erik99 pravi:

Lepo prebirat potopise in v mislih malo odplavat zraven dokler se čez kakšen mesec zunaj dovolj ne ogreje...

Kako je kaj s cenami dol, hrana, namestitve,.., izkušnje s folkom..., plusi/minusi...

LP

cene zelo zmerne, folk prijazen, uslužen, relativno nevsiljiv...daleč od našega prepričanja. Potep smo naredili konec 7 meseca 2013, pa že takrat sem se čudil, kako gredo stvari pri njih naprej, da niso nič tako grozno za nami, kako hitro se gradi in razvija....skratka, pozitivne izkušnje. Nastanitev najdeš kjerkoli hočeš, mi nismo uporabljali nobenih rezervacij. Včasih smo bili izbirčni in mali iskali, včasih nam je bila zadeva všeč kar ob cesti in smo se ustavili.

In še zanimivost, prve besede ki smo se jih naučili po romunsko so bile:

cinci ouă

kar pomeni 5 jajc. To je dnevna zajtrk doza našega Kmeta

 

 

[menih]

Priznam nakladat pa znas dobro in zanimivo

[DAMI34]

pred 2 minutami, menih pravi:

Priznam nakladat pa znas dobro in zanimivo

počakaj Transalpino, tam bo še bolj zanimivo, ker je vse res kar bom napisal

 

[BIF]

pred 53 minutami, DAMI34 pravi:

Če bi te osebno poznal, bi rekel, da mi malo na dušo pihaš

Tako pa sem vesel komentarja in dejstva, da je nekomu všeč, kar kracam.

 

Nisem tip, ki bi pihal na dušo, ker mi v življenju tega ni več treba. Povem pač tako kot menim da je res.

Drugače pa mi je še zelo všeč stil potovanja (pa NE piham na dušo) in sicer zato, ker sem Romunijo...še prej pa bivšo Jugo in Albanijo prepotoval na enak način....absolutno brez enega samega načrtovanega POI-ja in podobnih kozlarij. Na qurac mi grejo tisti, ki 6 mesecev prej cele noči rišejo poti po raznih Goole-eart-ih, in pišejo POI-je, vse rezervirajo v naprej tako, da še preden sploh kam krenejo vejo vse na pamet...glih tolko, da v naprej že ne vejo za številko moderčka kalnerca, ki jim bo 7 dan potovanja ob 18.32 natančno, postregla z mineralno vodo ohlajeno na 18 stopinj celzija-exactli... Pol pa pride dan, ko končno krenejo, pa jim po 40km. crkne žarnica v levem blinkerju in se obrnejo in grejo domov.

Vsak moj dan na potovanju se je začel s kavo in čikom in dobro staro analogno karto (zemljevid). Fajn je da je v razmerju da je krajša stranica čikov  cca 50km. 4x jo položiš po karti in veš do kod bi približno rad prilezel tisti dan. Včasih 50km. več, včasih pa 100 manj...kakor je naneslo. In brez rezervacije sem vsako noč spal v postelji in v 95% ceneje kot z v naprejšnjo rezervacijo. In seveda praviloma pri ljudeh od katerih si se naslednji dan s težavo poslovil. To je zame čar potovanja...sicer je bolje, da greš z turistično agencijo in te lepo peljejo od vrat do vrat kot debilčka. In potem pač nastanejo "potopisi" kot sem jih prej opisal....ker nič zanimivega pač ne doživiš.

Ok...dosti nakladanja...čakam nadaljevanje te zgodbe.

BTW...če kdaj pridemo skupaj vam bom pokazal pot, ki teče vzporedno z Transalpino in je bolj po @Kmet2-ovem okusu......sama divjina, brez asfalta....

[Bmflar]

pred eno uro, DAMI34 pravi:

Tako pa sem vesel komentarja in dejstva, da je nekomu všeč, kar kracam.

No, no - tolk dobr pa spet ni ...

Ampak se popravlaš ... tiste dekline na slikah so prou fejst, ostalega se pa tako ne spomnim

[BIF]

@Dami...če se ti bo ljubilo preberi ta moj sestavek...boš razumel kaj mislim...;)

http://www.goeasttour.com/novice/romunija/