Josip Broz - TITO

[Snečer]

pred 3 minutami, DAMI34 pravi:

če bi vladal v Titovem času, bi počel popolnoma iste svinjarije

likvidira na Twiterju

[DAMI34]

Kdo je večji množični morilec?

1. tisti, ki da folk pred zid pa jih 20 ubije

ali

2. tisti, ki 20 ljudi poćasi v agoniji zlagoma izstrada do smrti

 

Množičnih morilcev, pod krinko demokracije, osvoboditeljstva, razvoja itd...bla bla, je mnogo več, kot si mislimo. Le bolj na fino so skriti ter imajo prefinjene tehnike.

 

[bladerunner]

pred 42 minutami, Snečer pravi:

Novodobni Twitoji pa pač "samo" kradejo, da peče.

 

Če bi se že imel priložnost odločati med morilcem in kradljivcem, bi brez pomisleka izbral slednjega. 

pred 31 minutami, DAMI34 pravi:

če bi vladal v Titovem času, bi počel popolnoma iste svinjarije

Nisem vedel, da imaš sposobnost prodiranja v tuje glave in branja tujih misli. Torej si fenomen. 

[bladerunner]

pred 8 minutami, DAMI34 pravi:

Kdo je večji množični morilec?

1. tisti, ki da folk pred zid pa jih 20 ubije

ali

2. tisti, ki 20 ljudi poćasi v agoniji zlagoma izstrada do smrti

 

Množičnih morilcev, pod krinko demokracije, osvoboditeljstva, razvoja itd...bla bla, je mnogo več, kot si mislim. Le bolj na fino so skriti.

 

To, kar si napisal, ni nič drugega, kot retorični poskus ščitenja množičnega morilca.  

[bladerunner]

pred 49 minutami, maus pravi:

A bejž no bejž

kje so pa Vzhodni Nemci, pa Američani v Koreji, Vietnam, Afganistan, Irak ..., Angleži in Francozi v kolonijah v Afriki... bla bla

 

ko nemški časopisi kaj povejo čez našo vlado, so pa levičarsko podkupljeni ? 

p.s.

da ne bo pomote ... obsojam vse predvojne, medvojne in povojne poboje civilnega (ponavljam civilnega) prebivalstva.

Te linki, v katerih so podana določena dejstva, ki kažejo na to, da je bil Josip Broz množični morilec pretirano žulijo ali zakaj takojšnja reakcija in poskus preusmerjanja na drugo tematiko? Si mogoče častilec davno preminulega diktatorja?

[Snečer]

pred 8 minutami, bladerunner pravi:

Če bi se že imel priložnost odločati med morilcem in kradljivcem, bi brez pomisleka izbral slednjega. 

Nisem vedel, da imaš sposobnost prodiranja v tuje glave in branja tujih misli. Torej si fenomen. 

Sredi Pariza je Napoleonov mavzolej, krasen sarkofag (itak ga ni not)...

Pa je model celo Evropo v vojno pognal... ok grde fevdalce, a vseeno.

Zakaj tak cirkus okol Tita, našega maršala, kateremu smo lahko hvsležni, da se je Slovenija povečala za 1/3...

Da, in z njim smo dobili svojo lastno državo, LR Slovenijo, ki se je vključila v zvezo DFJ, FLRJ itd.

Pa še slovenske matere sin...

 

pred 1 minuto, bladerunner pravi:

Te linki, v katerih so podana določena dejstva, ki kažejo na to, da je bil Josip Broz množični morilec pretirano žulijo ali zakaj takojšnja reakcija in poskus preusmerjanja na drugo tematiko? Si mogoče častilec davno preminulega diktatorja?

če kokneš kriminalce in zločince ni nič narobe

[bladerunner]

pred 1 minuto, Snečer pravi:

Sredi Pariza je Napoleonov mavzolej, krasen sarkofag (itak ga ni not)...

Pa je model celo Evropo v vojno pognal... ok grde fevdalce, a vseeno.

Zakaj tak cirkus okol Tita, našega maršala, kateremu smo lahko hvsležni, da se je Slovenija povečala za 1/3...

Da, in z njim smo dobili svojo lastno državo, LR Slovenijo, ki se je vključila v zvezo DFJ, FLRJ itd.

Pa še slovenske matere sin...

 

Izguba Trsta, Gorice, Beljaka, Celovca itd..., jaz ne dojemam kot povečano Slovenijo, temveč ravno nasprotno. Zaradi Broza in njegovih komunistov, se je Slovenija močno pomanjšala. 

Slovenske matere sin ni nikoli spregovoril niti ene slovenske besede. Sramota!

[Snečer]

Pravkar, bladerunner pravi:

Izguba Trsta, Gorice, Beljaka, Celovca itd..., jaz ne dojemam kot povečano Slovenijo, temveč ravno nasprotno. Zaradi Broza in njegovih komunistov, se je Slovenija močno pomanjšala. 

Slovenske matere sin ni nikoli spregovoril niti ene slovenske besede. Sramota!

Trsta nismo imeli pred ww2 , poglej si zenljevide in mejo Rapalo-Reka

Samo pridobili smo, izgubili nič

Slovenija je za 1/3 večja zaradi Tita

kot pred vojno

čisto dejstvo

tako da ne zavajaj in ne potvarjaj dejstev

zemljevid shs si poglej

[GeeSXer]

Kje pa cerkev po Bildu? Na katerem mestu?

[Snečer]

za @bladerunnerki zavaja ali pa je neveden

meja Slovenije v Kraljevini Jugoslaviji torej od 1918 do 1941...

 

 

[nejc74]

3 minutes ago, bladerunner said:

Izguba Trsta, Gorice, Beljaka, Celovca itd..., jaz ne dojemam kot povečano Slovenijo, temveč ravno nasprotno. Zaradi Broza in njegovih komunistov, se je Slovenija močno pomanjšala. 

Slovenske matere sin ni nikoli spregovoril niti ene slovenske besede. Sramota!

Oh, pozdravljen član kluba izdajalcev Slovenije in Slovencev, SDS-a. A Twito spet prodaja koščke Slovenije tujcem, da si malo utrdi stolčke, pa si prišel metat blato na nas. Verjetno v Kleti predvidevate, da če nas boste vse umazali z drekom ne bomo vedeli kdo zares smrdi?

[bladerunner]

pred 2 minutami, nejc74 pravi:

Oh, pozdravljen član kluba izdajalcev Slovenije in Slovencev, SDS-a.

Kje si bil leta 91, ko sem med drugimi tudi jaz tvegal lastno življenje za samostojno Slovenijo? Verjetno si še skakal iz levega v desen jajček. Zato nekemu mulcu ne dovolim, da me označuje za izdajalca Slovenije. Razumel?

[Snečer]

Pravkar, bladerunner pravi:

Kje si bil leta 91, ko sem med drugimi tudi jaz tvegal lastno življenje za samostojno Slovenijo? Verjetno si še skakal iz levega v desen jajček. Zato nekemu mulcu ne dovolim, da me označuje za izdajalca Slovenije. Razumel?

No, kako si tvegal lastno življenje za Slovenijo? 

Jaz sem kolesaril po Sloveniji, izlet v Logarsko dolino, večdnevni.

[Nearrain]

1 hour ago, bladerunner said:

Tito med največjimi morilci

V Nemčiji so sestavili seznam največjih množičnih morilcev dvajsetega stoletja, med katerimi se je znašel tudi Josip Broz Tito

 

 

Ce ze klobasas vsaj naredi domaco nalogo prej . . . 

Leopold II,  belgijski kralj je med letoma 1884 in 1908 koloniziral Kongo in jih potamanil 15 mio

BTW: glede mesta na tej lestvici se se danes kresejo mnenja kdo je bil uspesnejsi, Hiltler ali Leopold II 

[bladerunner]

Kako je potekal boj za mejo proti koncu 2. svetovne vojne?

Eden poglavitnih ciljev vodstva slovenskega osvobodilnega gibanja je bila uresničitev programa Zedinjene Slovenije – združiti v eno upravno-državno enoto vse ozemlje, na katerem živijo Slovenci.

 

1. maja 1945 so enote slovenskega 9. korpusa in jugoslovanske 4. armade prišle v Trst, Gorico in na Sočo. Že 2. maja 1945 so na območje med Sočo in poznejšo razmejitveno črto, tudi v Trst in Gorico, prišle enote 8. britanske armade in tam ostale.

Zahodni zavezniki so začeli pritiskati na Jugoslavijo, tudi z grožnjami o uporabi oborožene sile, naj se umakne iz Trsta in dela Julijske krajine, kakor tudi iz Beneške Slovenije in Kanalske doline, ki sta bili vključeni v Videmsko pokrajino.

 

Feldmaršal H. Aleksander je že 5. maja 1945 zahteval od maršala Tita, naj umakne svoje enote, in s tem povzročil dramatičen diplomatski spor, ki se je zavlekel do konca meseca. Za zahodne zaveznike je tržaško vprašanje postalo zgled, ki naj dokaže, bolj Stalinu kot Titu, da so trdno namenjeni preprečiti samovoljno širitev komunističnega vpliva na svoje območje.

 

Ker Stalin zaradi tržaškega vprašanja ni bil pripravljen poslabšati svojih odnosov z Britanci in Američani, je proti koncu maja 1945 nehal podpirati Tita in ga s tem prisilil, da se je z zavezniki sporazumel.

Edi Šelhaus: Velika manifestacija ob osvoboditvi Gorice, 5. 5. 1945. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; zbirka Foto Slovenija.

Zemljevid, na katerem je s temno modro črto označena meja med cono A in cono B. Temno modra črta je t. i. Morganova linija. Vir: katalog razstave Začasna meja – življenje in hrepenenje v coni A (1945-1947).

Kaj je določila Morganova linija?

9. junija 1945 je general William D. Morgan, poveljnik zavezniškega generalnega štaba, podpisal v Beogradu dokument, ki je razdelil sporno ozemlje od Trbiža do Pulja na cono A in cono B Julijske krajine – t. i. Morganova linija. Morganova linija je tekla od Debelega rtiča čez Kras, Vipavsko dolino, Banjško in Trnovsko planoto ter vzhodno od Kobarida in Bovca.

 

Jugoslovanske enote so se 12. junija 1945 umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine na območje vzhodno od demarkacijske Morganove linije.

 

Julijsko krajino, predvojno upravno enoto Italije, so razdelili na zahodno cono A pod Zavezniško vojaško upravo Anglo-Američanov in vzhodno cono B pod Vojaško upravo Jugoslovanske armade.

Zakaj so ljudje manifestirali?

Čas med junijem 1945 in septembrom 1947 je bil v Julijski krajini čas manifestacij, demonstracij, spopadov, napetosti in nasilja med zagovorniki Italije in zagovorniki Jugoslavije ter med zagovorniki in vojaškimi upravami. Ljudje so manifestirali za pravično mejo.

 

Manifestacije so dosegle vrhunec med obiskom zavezniške razmejitvene komisije ekspertov štirih velikih sil, ki je prišla v Trst 7. marca 1946. Prihod komisije so spremljale demonstracije, na katerih so eni zahtevali priključitev k Jugoslaviji, drugi pa k Italiji. Prebivalci so izobešali jugoslovanske ali italijanske zastave, pisali parole na zidovih in postavljali slavoloke v krajih, v katerih so predvidevali, da jih bo obiskala zavezniška komisija.

Edi Šelhaus: Manifestacije v Gorici, 3. 5. 1945. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; zbirka Foto Slovenija.

Viktor Kramar: Slavoloki dobrodošlice mednarodni razmejitveni komisiji v Škednju, 8. 3. 1946. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; zbirka Foto Slovenija.

V tem času je prihajalo do spopadov s policijo, medsebojnih pretepov pristašev ene ali druge strani ter požigov slavolokov. Zelo znan je primer demonstracij v Škednju 10. marca 1946, kjer je policija hotela odstraniti jugoslovansko zastavo na zvoniku. Prišlo je do spopadov domačinov s policijo, v katerem je bil ustreljena mati treh otrok in en udeleženec, več ljudi pa je bilo ranjenih.

Kaj je prišla pogledat Mednarodna razmejitvena komisija?

Komisija ekspertov štirih velikih sil je v skladu s sklepi londonskega zasedanja Sveta zunanjih ministrov marca in prve dni aprila 1946 na terenu preučevala narodnostna razmerja. Komisija izvedencev je bila sestavljena iz štirih glavnih delegatov in 33 izvedencev za posamezna vprašanja. 

 

Komisija je obiskala celotno območje, ki ga je zahtevala Jugoslavija. Svetu zunanjih ministrov je predložila poročilo s štirimi različnimi mejnimi predlogi.

 

Izmed predlogov je bil Jugoslaviji najbolj naklonjen sovjetski predlog, ki se je v večini ujemal z jugoslovanskim predlogom, najmanj pa predlog ZDA. Francoski predlog je bil kompromis, ki je temeljil na etničnem ravnotežju. Razumeli so ga kot ravnotežje med Italijani in Jugoslovani.

Marjan Pfeifer: Napisi po zidovih primorskih hiš v pričakovanju obiska mednarodne razmejitvene komisije, 3. 3. 1946. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; zbirka Foto Slovenija.

Predlogi velikih štirih sil za razdelitve Julijske krajine. Dostopno na: Zgodovina Slovencev.

Kakšna meja je bila določena s Pariško mirovno pogodbo?

Svet zunanjih ministrov je 2. julija 1946 sprejel nekoliko spremenjen francoski predlog, ki je bil nato vključen tudi v mirovno pogodbo z Italijo. Po njem je Jugoslavija dobila območje vzhodno od francoskega predloga mejne črte, območje zahodno od nje pa so razdelili na dva dela, ki ju je ločila črta vzdolž izliva Timava v morje.

 

Ker se niso mogli dogovoriti glede pripadnosti Trsta, so ustanovili Svobodno tržaško ozemlje, ki je bilo razdeljeno na dve coni, jugoslovansko in angloameriško. Istra je pripadla Jugoslaviji. Na severnem delu je Gorica, del Goriških Brd, Beneške Slovenije in Kanalske doline pripadel Italiji. Meja je bila označena kot začasna meja, z možnostjo premika 500 metrov.

 

Pariška mirovna konferenca, na kateri je sodelovalo 21 držav, se je pričela 29. avgusta 1946. V noči med 9. in 10. oktobrom so izglasovali novo državno mejo med Jugoslavijo in Italijo. Mirovno pogodbo so podpisali 10. februarja 1947 v Parizu, veljati pa je začela 15. septembra istega leta. Od leta 2005 na ta dan praznujemo državni praznik, in sicer vrnitev Primorske k matični domovini.

Kaj je bilo STO?

Pariška mirovna pogodba je v 21. in 22. členu določila, da se za Trst z zaledjem ter za del Istre s Koprom in z Bujami ustanovi samostojna državna enota Svobodno tržaško ozemlje (STO). Mednarodnopravni položaj, meje in notranjo ureditev STO sta določali prilogi Mirovne pogodbe z Italijo, in sicer priloga VI, Stalni statut, in priloga VII, Inštrument za začasni režim.

 

STO naj bi vodil guverner, imenovanje katerega je bilo v pristojnosti Varnostnega sveta OZN. Ker se prizadete strani niso mogle sporazumeti o njegovem imenovanju, je začasna uprava ostajala v rokah Zavezniške vojaške uprave in Vojaške uprave Jugoslovanske armade, razmejitev pa je tekla po dotedanji demarkacijski (Morganovi) črti na območju, ki je bilo del STO.

 

Cona A je obsegala Trst z okolico, cona B pa Istrsko okrožje s koprskim in z bujskim okrajem. Začasna ureditev se je zaradi spremenjenih mednarodnih razmer zavlekla vse do oktobra 1954, ko je bilo STO z Londonskim memorandumom razdeljen med Italijo in Slovenijo.

Zemljevid Svobodnega tržaškega ozemlja z delitvijo na cono A in cono B. Dostopno na: Wikipedija.

Objava vesti o podpisu Londonskega memoranduma v Primorskem dnevniku 5. oktobra 1954. Dostopno na: dLib.

Kaj je določil Londonski memorandum?

Zaradi meje so bile v naslednjih letih med Jugoslavijo in Italijo, pa tudi med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki večkrat večje ali manjše napetosti. Zahodne sile so 20. marca 1948 sprejele tristransko izjavo o priključitvi celotnega STO Italiji, kar je pomenilo podporo italijanski politiki in ohranitev zavezniške vojaške navzočnosti v Trstu.

 

Po sporu z Informbirojem 28. junija 1948 so se razmerja spremenila in Jugoslavija je postala pomemben strateški partner Zahoda. ZDA in Velika Britanija sta odtlej videli delitev obeh con med zainteresirani državi.

8. oktobra 1953 sta vladi Velike Britanije in ZDA objavili, da bosta ukinili vojaško upravo nad cono A in jo prepustili Italiji, o tem pa nista obvestili Jugoslavije. Jugoslavija je kot odgovor okrepila vojaške enote ob meji. Podobno je tudi Italija osredotočila vojaške enote na mejah cone. To je bil vrhunec t. i. »tržaške krize«.

 

Zahodne sile so zato okrepile reševanje vprašanja STO. Pogajanja so se končala 5. oktobra 1954 s Spomenico o soglasju. Zanjo se večkrat uporablja izraz Londonski sporazum. Podpisale so ga ZDA, Velika Britanija, Jugoslavija in Italija. Z njim je cona A pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Sloveniji je bil priključen okraj Koper in dobila je izhod na morje.

Kaj so potrdili Osimski sporazumi?

Memorandum o soglasju je utrdil delitev STO, ni pa ga uradno odpravil. To sta Jugoslavija in Italija storili 10. novembra 1975 s podpisom osimskih sporazumov (po italijanskem mestu Osimo di San Pietro blizu Ancone). Z osimskimi sporazumi je bila potrjena oz. sporazumno določena meja med obema državama.

Se je meja po osamosvojitvi Republike Slovenije kaj spremenila?

Po osamosvojitvi Slovenije sta obe državi 31. julija 1992 izmenjali diplomatski noti o tem, da je Slovenija pravno nasledila 49 mednarodnih sporazumov (med njimi tudi osimskega), ki jih je Italija sklenila z bivšo Jugoslavijo. Italija je z objavo sporazumov v Uradnem listu 8. septembra 1992 priznala sukcesijo teh sporazumov. Meja med državama se ni več spreminjala.

http://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/1357

 

[maus]

pred 27 minutami, bladerunner pravi:

Te linki, v katerih so podana določena dejstva, ki kažejo na to, da je bil Josip Broz množični morilec pretirano žulijo ali zakaj takojšnja reakcija in poskus preusmerjanja na drugo tematiko? Si mogoče častilec davno preminulega diktatorja?

sploh nobeden častilec, ampak naj se uporabljajo isti vatli za vse... 

reakcija je takojšnja, ker sem pri računalniku .. isto bi ti odgovoril čez en teden...

tebe Tito žuli ... res pa je, da je imel enega največjih pogrebov in obiska večine državnikov sveta ... res je, da so se prišli prepričati, da je res mrtev, kajne ? 

pred 12 minutami, bladerunner pravi:

Kje si bil leta 91, ko sem med drugimi tudi jaz tvegal lastno življenje za samostojno Slovenijo? Verjetno si še skakal iz levega v desen jajček. Zato nekemu mulcu ne dovolim, da me označuje za izdajalca Slovenije. Razumel?

a veš kje sem bil jaz že leta 1990  

verjetno sem po činu višjega ranga od tebe, čeprav sem vse čine dobil v Bileći in kasneje v TO, v slovenski vojski sem dobil figo, čeprav bi moral biti, skladno z izobrazbo in stažu, najmanj polkovnik Slovenske vojske  

[bladerunner]

pred 3 minutami, Nearrain pravi:

 

Ce ze klobasas vsaj naredi domaco nalogo prej . . . 

Leopold II,  belgijski kralj je med letoma 1884 in 1908 koloniziral Kongo in jih potamanil 15 mio

BTW: glede mesta na tej lestvici se se danes kresejo mnenja kdo je bil uspesnejsi, Hiltler ali Leopold II 

Niti ni pomembno, na katerem mestu množičnih morilcev se nahaja Broz. Pomembno dejstvo je, da je dal pomoriti več kot milion, po nekaterih trditvah celo milion sedemsto tisoč ljudi. In takega osebka jaz samo preziram. Nekateri mu pa pojete slavospeve in ga častite še bolj kot verniki Boga. Sramota!

[bladerunner]

pred 4 minutami, maus pravi:

sploh nobeden častilec, ampak naj se uporabljajo isti vatli za vse... 

reakcija je takojšnja, ker sem pri računalniku .. isto bi ti odgovoril čez en teden...

tebe Tito žuli ... res pa je, da je imel enega največjih pogrebov in obiska večine državnikov sveta ... res je, da so se prišli prepričati, da je res mrtev, kajne ? 

To je rubrika Josip Broz Tito in pod to rubriko jaz razumem, da naj bi tekla debata o Brozu. 

 

pred 6 minutami, maus pravi:

a veš kje sem bil jaz že leta 1990  

verjetno sem po činu višjega ranga od tebe, čeprav sem vse čine dobil v Bileći in kasneje v TO, v slovenski vojski sem dobil figo, čeprav bi moral biti, skladno z izobrazbo in stažu, najmanj polkovnik Slovenske vojske  

Ne vem. Saj tebi nisem ničesar očital glede vojne za samostojno Slovenijo. 

[maus]

pred 1 minuto, bladerunner pravi:

Nekateri mu pa pojete slavospeve in ga častite še bolj kot verniki Boga. Sramota!

nekateri so mu še pred kratkim nosili štafeto mladosti in šli peš v Kumrovec in v kurac preko Jajca ter častiti njegov lik in delo ... potem, ko smo se pa osamosvojili, so pa spregledali... 

če se že gremo zgodovino ... ta isti je bil tudi v MDA nekajkrat (se ga spomnim in ko ga niso več marali, jih je zasovražil, pa ne zaradi ideologije ampak ker ga niso marali in ga nagnali) in tudi sam sem 2 x udarnik  

[Snečer]

pred 9 minutami, bladerunner pravi:

Kako je potekal boj za mejo proti koncu 2. svetovne vojne?

Eden poglavitnih ciljev vodstva slovenskega osvobodilnega gibanja je bila uresničitev programa Zedinjene Slovenije – združiti v eno upravno-državno enoto vse ozemlje, na katerem živijo Slovenci.

 

1. maja 1945 so enote slovenskega 9. korpusa in jugoslovanske 4. armade prišle v Trst, Gorico in na Sočo. Že 2. maja 1945 so na območje med Sočo in poznejšo razmejitveno črto, tudi v Trst in Gorico, prišle enote 8. britanske armade in tam ostale.

Zahodni zavezniki so začeli pritiskati na Jugoslavijo, tudi z grožnjami o uporabi oborožene sile, naj se umakne iz Trsta in dela Julijske krajine, kakor tudi iz Beneške Slovenije in Kanalske doline, ki sta bili vključeni v Videmsko pokrajino.

 

Feldmaršal H. Aleksander je že 5. maja 1945 zahteval od maršala Tita, naj umakne svoje enote, in s tem povzročil dramatičen diplomatski spor, ki se je zavlekel do konca meseca. Za zahodne zaveznike je tržaško vprašanje postalo zgled, ki naj dokaže, bolj Stalinu kot Titu, da so trdno namenjeni preprečiti samovoljno širitev komunističnega vpliva na svoje območje.

 

Ker Stalin zaradi tržaškega vprašanja ni bil pripravljen poslabšati svojih odnosov z Britanci in Američani, je proti koncu maja 1945 nehal podpirati Tita in ga s tem prisilil, da se je z zavezniki sporazumel.

Edi Šelhaus: Velika manifestacija ob osvoboditvi Gorice, 5. 5. 1945. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; zbirka Foto Slovenija.

Zemljevid, na katerem je s temno modro črto označena meja med cono A in cono B. Temno modra črta je t. i. Morganova linija. Vir: katalog razstave Začasna meja – življenje in hrepenenje v coni A (1945-1947).

Kaj je določila Morganova linija?

9. junija 1945 je general William D. Morgan, poveljnik zavezniškega generalnega štaba, podpisal v Beogradu dokument, ki je razdelil sporno ozemlje od Trbiža do Pulja na cono A in cono B Julijske krajine – t. i. Morganova linija. Morganova linija je tekla od Debelega rtiča čez Kras, Vipavsko dolino, Banjško in Trnovsko planoto ter vzhodno od Kobarida in Bovca.

 

Jugoslovanske enote so se 12. junija 1945 umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine na območje vzhodno od demarkacijske Morganove linije.

 

Julijsko krajino, predvojno upravno enoto Italije, so razdelili na zahodno cono A pod Zavezniško vojaško upravo Anglo-Američanov in vzhodno cono B pod Vojaško upravo Jugoslovanske armade.

Zakaj so ljudje manifestirali?

Čas med junijem 1945 in septembrom 1947 je bil v Julijski krajini čas manifestacij, demonstracij, spopadov, napetosti in nasilja med zagovorniki Italije in zagovorniki Jugoslavije ter med zagovorniki in vojaškimi upravami. Ljudje so manifestirali za pravično mejo.

 

Manifestacije so dosegle vrhunec med obiskom zavezniške razmejitvene komisije ekspertov štirih velikih sil, ki je prišla v Trst 7. marca 1946. Prihod komisije so spremljale demonstracije, na katerih so eni zahtevali priključitev k Jugoslaviji, drugi pa k Italiji. Prebivalci so izobešali jugoslovanske ali italijanske zastave, pisali parole na zidovih in postavljali slavoloke v krajih, v katerih so predvidevali, da jih bo obiskala zavezniška komisija.

Edi Šelhaus: Manifestacije v Gorici, 3. 5. 1945. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; zbirka Foto Slovenija.

Viktor Kramar: Slavoloki dobrodošlice mednarodni razmejitveni komisiji v Škednju, 8. 3. 1946. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; zbirka Foto Slovenija.

V tem času je prihajalo do spopadov s policijo, medsebojnih pretepov pristašev ene ali druge strani ter požigov slavolokov. Zelo znan je primer demonstracij v Škednju 10. marca 1946, kjer je policija hotela odstraniti jugoslovansko zastavo na zvoniku. Prišlo je do spopadov domačinov s policijo, v katerem je bil ustreljena mati treh otrok in en udeleženec, več ljudi pa je bilo ranjenih.

Kaj je prišla pogledat Mednarodna razmejitvena komisija?

Komisija ekspertov štirih velikih sil je v skladu s sklepi londonskega zasedanja Sveta zunanjih ministrov marca in prve dni aprila 1946 na terenu preučevala narodnostna razmerja. Komisija izvedencev je bila sestavljena iz štirih glavnih delegatov in 33 izvedencev za posamezna vprašanja. 

 

Komisija je obiskala celotno območje, ki ga je zahtevala Jugoslavija. Svetu zunanjih ministrov je predložila poročilo s štirimi različnimi mejnimi predlogi.

 

Izmed predlogov je bil Jugoslaviji najbolj naklonjen sovjetski predlog, ki se je v večini ujemal z jugoslovanskim predlogom, najmanj pa predlog ZDA. Francoski predlog je bil kompromis, ki je temeljil na etničnem ravnotežju. Razumeli so ga kot ravnotežje med Italijani in Jugoslovani.

Marjan Pfeifer: Napisi po zidovih primorskih hiš v pričakovanju obiska mednarodne razmejitvene komisije, 3. 3. 1946. Hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije; zbirka Foto Slovenija.

Predlogi velikih štirih sil za razdelitve Julijske krajine. Dostopno na: Zgodovina Slovencev.

Kakšna meja je bila določena s Pariško mirovno pogodbo?

Svet zunanjih ministrov je 2. julija 1946 sprejel nekoliko spremenjen francoski predlog, ki je bil nato vključen tudi v mirovno pogodbo z Italijo. Po njem je Jugoslavija dobila območje vzhodno od francoskega predloga mejne črte, območje zahodno od nje pa so razdelili na dva dela, ki ju je ločila črta vzdolž izliva Timava v morje.

 

Ker se niso mogli dogovoriti glede pripadnosti Trsta, so ustanovili Svobodno tržaško ozemlje, ki je bilo razdeljeno na dve coni, jugoslovansko in angloameriško. Istra je pripadla Jugoslaviji. Na severnem delu je Gorica, del Goriških Brd, Beneške Slovenije in Kanalske doline pripadel Italiji. Meja je bila označena kot začasna meja, z možnostjo premika 500 metrov.

 

Pariška mirovna konferenca, na kateri je sodelovalo 21 držav, se je pričela 29. avgusta 1946. V noči med 9. in 10. oktobrom so izglasovali novo državno mejo med Jugoslavijo in Italijo. Mirovno pogodbo so podpisali 10. februarja 1947 v Parizu, veljati pa je začela 15. septembra istega leta. Od leta 2005 na ta dan praznujemo državni praznik, in sicer vrnitev Primorske k matični domovini.

Kaj je bilo STO?

Pariška mirovna pogodba je v 21. in 22. členu določila, da se za Trst z zaledjem ter za del Istre s Koprom in z Bujami ustanovi samostojna državna enota Svobodno tržaško ozemlje (STO). Mednarodnopravni položaj, meje in notranjo ureditev STO sta določali prilogi Mirovne pogodbe z Italijo, in sicer priloga VI, Stalni statut, in priloga VII, Inštrument za začasni režim.

 

STO naj bi vodil guverner, imenovanje katerega je bilo v pristojnosti Varnostnega sveta OZN. Ker se prizadete strani niso mogle sporazumeti o njegovem imenovanju, je začasna uprava ostajala v rokah Zavezniške vojaške uprave in Vojaške uprave Jugoslovanske armade, razmejitev pa je tekla po dotedanji demarkacijski (Morganovi) črti na območju, ki je bilo del STO.

 

Cona A je obsegala Trst z okolico, cona B pa Istrsko okrožje s koprskim in z bujskim okrajem. Začasna ureditev se je zaradi spremenjenih mednarodnih razmer zavlekla vse do oktobra 1954, ko je bilo STO z Londonskim memorandumom razdeljen med Italijo in Slovenijo.

Zemljevid Svobodnega tržaškega ozemlja z delitvijo na cono A in cono B. Dostopno na: Wikipedija.

Objava vesti o podpisu Londonskega memoranduma v Primorskem dnevniku 5. oktobra 1954. Dostopno na: dLib.

Kaj je določil Londonski memorandum?

Zaradi meje so bile v naslednjih letih med Jugoslavijo in Italijo, pa tudi med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki večkrat večje ali manjše napetosti. Zahodne sile so 20. marca 1948 sprejele tristransko izjavo o priključitvi celotnega STO Italiji, kar je pomenilo podporo italijanski politiki in ohranitev zavezniške vojaške navzočnosti v Trstu.

 

Po sporu z Informbirojem 28. junija 1948 so se razmerja spremenila in Jugoslavija je postala pomemben strateški partner Zahoda. ZDA in Velika Britanija sta odtlej videli delitev obeh con med zainteresirani državi.

8. oktobra 1953 sta vladi Velike Britanije in ZDA objavili, da bosta ukinili vojaško upravo nad cono A in jo prepustili Italiji, o tem pa nista obvestili Jugoslavije. Jugoslavija je kot odgovor okrepila vojaške enote ob meji. Podobno je tudi Italija osredotočila vojaške enote na mejah cone. To je bil vrhunec t. i. »tržaške krize«.

 

Zahodne sile so zato okrepile reševanje vprašanja STO. Pogajanja so se končala 5. oktobra 1954 s Spomenico o soglasju. Zanjo se večkrat uporablja izraz Londonski sporazum. Podpisale so ga ZDA, Velika Britanija, Jugoslavija in Italija. Z njim je cona A pripadla Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Sloveniji je bil priključen okraj Koper in dobila je izhod na morje.

Kaj so potrdili Osimski sporazumi?

Memorandum o soglasju je utrdil delitev STO, ni pa ga uradno odpravil. To sta Jugoslavija in Italija storili 10. novembra 1975 s podpisom osimskih sporazumov (po italijanskem mestu Osimo di San Pietro blizu Ancone). Z osimskimi sporazumi je bila potrjena oz. sporazumno določena meja med obema državama.

Se je meja po osamosvojitvi Republike Slovenije kaj spremenila?

Po osamosvojitvi Slovenije sta obe državi 31. julija 1992 izmenjali diplomatski noti o tem, da je Slovenija pravno nasledila 49 mednarodnih sporazumov (med njimi tudi osimskega), ki jih je Italija sklenila z bivšo Jugoslavijo. Italija je z objavo sporazumov v Uradnem listu 8. septembra 1992 priznala sukcesijo teh sporazumov. Meja med državama se ni več spreminjala.

http://www.muzej-nz.si/si/izobrazevanje/1357

 

Še enkrat, poglej si zemljevid Slovenije pred WW2 in po njej.

Preprosta vizualna primerjava pokaže, da se imamo Titu in Sovjetski zvezi za zahvalit (ki je opremila Jugo brigade s tanki), da imamo danes takšno Slovenijo.

 

[maus]

pred 1 minuto, bladerunner pravi:

To je rubrika Josip Broz Tito in pod to rubriko jaz razumem, da naj bi tekla debata o Brozu. 

 

Ne vem. Saj tebi nisem ničesar očital glede vojne za samostojno Slovenijo. 

saj sem  Titu govoril in o njegovem pogrebu 

Vem, da mi nisi ...  .. samo povem svoje medajle  

p.s.

kar se pa tiče povojnih miljonskih pobojih, se pa z leti številka veča, kot je manj prič ... enako je s fojbami   

[bladerunner]

pred 21 minutami, Snečer pravi:

No, kako si tvegal lastno življenje za Slovenijo? 

Jaz sem kolesaril po Sloveniji, izlet v Logarsko dolino, večdnevni.

Bil sem sniperist-ostrostrelec. 

[Snečer]

Pravkar, bladerunner pravi:

Bil sem sniperist-ostrostrelec. 

Razen da si cev namazal, si spustil kakega skozi? zadelo itak ni, a ne.

In v katerih "bitkah" si sodeloval?

[Nearrain]

20 minutes ago, bladerunner said:

Kje si bil leta 91, ko sem med drugimi tudi jaz tvegal lastno življenje za samostojno Slovenijo? Verjetno si še skakal iz levega v desen jajček. Zato nekemu mulcu ne dovolim, da me označuje za izdajalca Slovenije. Razumel?

dej se tole si preberi, da se bos lahko kasnemu "komunistu" zahvalil, da te ni Jajcek nazaj v kaksen plehnati jajcek (žaro/urno) poskakal s svojim veleumjem 

Da nas ni JLA povozila kot keks 91 leta je botrovalo par dejstev/faktorjev, kateri vsekakor niso zasluga strahopetcev iz kleti Cankarjevega doma.

https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html

12 minutes ago, bladerunner said:

Niti ni pomembno, na katerem mestu množičnih morilcev se nahaja Broz. Pomembno dejstvo je, da je dal pomoriti več kot milion, po nekaterih trditvah celo milion sedemsto tisoč ljudi. In takega osebka jaz samo preziram. Nekateri mu pa pojete slavospeve in ga častite še bolj kot verniki Boga. Sramota!

ne  castim ga...mu pa zmerim, ker je bil polovicar.

Ce bi bil temeljit, mi danes te debate nebi imeli.  

[bladerunner]

pred 6 minutami, Snečer pravi:

Še enkrat, poglej si zemljevid Slovenije pred WW2 in po njej.

Preprosta vizualna primerjava pokaže, da se imamo Titu in Sovjetski zvezi za zahvalit (ki je opremila Jugo brigade s tanki), da imamo danes takšno Slovenijo.

 

Kako je potekal boj za mejo proti koncu 2. svetovne vojne?

Eden poglavitnih ciljev vodstva slovenskega osvobodilnega gibanja je bila uresničitev programa Zedinjene Slovenije – združiti v eno upravno-državno enoto vse ozemlje, na katerem živijo Slovenci.

 

1. maja 1945 so enote slovenskega 9. korpusa in jugoslovanske 4. armade prišle v Trst, Gorico in na Sočo. Že 2. maja 1945 so na območje med Sočo in poznejšo razmejitveno črto, tudi v Trst in Gorico, prišle enote 8. britanske armade in tam ostale.

Zahodni zavezniki so začeli pritiskati na Jugoslavijo, tudi z grožnjami o uporabi oborožene sile, naj se umakne iz Trsta in dela Julijske krajine, kakor tudi iz Beneške Slovenije in Kanalske doline, ki sta bili vključeni v Videmsko pokrajino.

 

Feldmaršal H. Aleksander je že 5. maja 1945 zahteval od maršala Tita, naj umakne svoje enote, in s tem povzročil dramatičen diplomatski spor, ki se je zavlekel do konca meseca. Za zahodne zaveznike je tržaško vprašanje postalo zgled, ki naj dokaže, bolj Stalinu kot Titu, da so trdno namenjeni preprečiti samovoljno širitev komunističnega vpliva na svoje območje.

 

Ker Stalin zaradi tržaškega vprašanja ni bil pripravljen poslabšati svojih odnosov z Britanci in Američani, je proti koncu maja 1945 nehal podpirati Tita in ga s tem prisilil, da se je z zavezniki sporazumel.

pred 4 minutami, Snečer pravi:

Razen da si cev namazal, si spustil kakega skozi? zadelo itak ni, a ne.

In v katerih "bitkah" si sodeloval?

O tem pa javno ne bom govoril. Bil pa sem visoko odlikovan.