prototip Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 A mi lahko to nekdo razlozhi :o Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Ah, saj ni čisto tako. Nekaj ljudi meni, da bi bila elektrika na veter OK zadeva in da bi nosila denar in ekološki image. Nekaj ljudi meni, da bi veternice škodile izgledu pokrajine & da bi uničevale ptiče & da bi motile ljudi. Vmes pa je velikanska množina ljudi, ki jim vse skupaj dol visi, dokler ob pritisku na stikalo zagori luč in da to ne stane preveč. :rolleyes: ;) :D Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
prototip Objavljeno Julij 10, 2003 Avtor Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Ah, saj ni čisto tako. (1) Nekaj ljudi meni, ... denar in ekološki image. (2), da bi veternice škodila pokrajini ... ptičem ... motile ljudi. (3) Vmes pa je velikanska množina ljudi, ki jim vse skupaj dol visi, dokler ob pritisku na stikalo zagori luč in da to ne stane preveč. :rolleyes: ;) :D (1) in (2) sem vedel, ne razumem pa zalaj je tako s (3)? Saj je vendar to vir zasluzhka iz neunichljivega naravnega vira in bi s tem, che ne drugje, lokalno Slovenija bila bolj bogata? :unsure: :blink: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Guest 1 Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 A mi lahko to nekdo razlozhi :o ys ne poznam nbenga - ki bi bil proti tj ne družim se z abnormalnimi :blink: :blink: :blink: :blink: :blink: :blink: :blink: :blink: je pa dejstvo da se kup bedakov poizkuša exponirati s takimi štosi pa tudi drugimi pa po celem svetu (naziji, anti-te in anti uni.. bla bla) to enostavno vsaki taki skupini prinese denar tako da prosi moderatorja, da izbriše tematiko spodaj desno - ko boš to čital je "knofek" na katerem piše: opozori moderatorja.. in napiši prošnjo & klik :D slovenci, kot vsi zeloo neradi vidijo, če jih kdo kar takole počez meče v nek kalup kao "zakaj Slovenci ne marate črncev" ali kaj podobnega to je neumnost ok? veselonadelopress :D :D :D :D :D :D Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 He, he Enka, se je motorator že vmešal v debato in pozabi na črtanje. :D Protoptip, to o poceni in zanesljivi veterni energiji je za SLO verjetno malo za lase privlečeno. Nimamo stalnih vetrov in tudi ne neomejenih površin. Saj veš, vsega skupaj imamo površine za dve ali tri amerikanarske vojaške poligone. :huh: Se pa zato država in posamezniki dokaj trudijo na področju malih vodnih elektrarn. Tam je kar nekaj prosilcev za koncesije na potokih, čeprav nekateri tudi jamrajo proti temu. Država je pa dejavna na prenavljanju obstoječih hidroelektrarn in na gradnji nekaj novih. Ker tudi hidroelektrarne na naših rekah moramo šteti med male hidroelektrarne, ker ravno velikih vodotokov, razen enega končka Drave v SLO enostavno nimamo. :( Ena možnosti porabe obnovljivih virov je še segrevanje sanitarne vode s sončno toploto. Tega je pri nas žal bolj malo. Menda je predrago. Jaz imam na strehi hiše 4,5 m2 površine sončnih kolektorjev in imamo od maja do konca oktobra izključno na ta pogon vso toplo vodo za 5 prebivalcev v hiši + pomivalni stroj priključen gor + občasno še pralni stroj. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Guest 1 Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 He, he Enka, se je motorator že vmešal v debato in pozabi na črtanje. :D yes sm opazu med pisajnam me je dete zmotilo, ker noče spati.. pa sm kiksnu hebiha takav tije život ampak je res tip začel brez veze kao: zakaj ste slovenci proti.. trapast - morš priznat ys jh kr neki puznam kso za (na Nanosu, pa v Prekmurju) je pa res, da stalnih vetrov nimamo in je pol to prevelika investicija za to da vetrnice delajo samo 30% časa sploh pa štrom v EU nau problem - še preveč ga je in bo bistveno bol pucen kt zdej.. k bo, a ne? :D :D :D :D Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Ja, saj zato sem mu pa naštepal tiste tri kategorije. :D Nisem hotel biti direkten :P Saj veš, auslanderji znajo biti preveč čustveni ko gre za njihovo fatherland :o , pa sem z njim malo v rokavicah :lol: Dete spati noče? Kaj tistega s šnopcom in cukrom se ne uporablja več? ;) :lol: :lol: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Desmo Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Z Brrrm-om in Br.1 pa ni csheschenj za zobat. Mata zadeve naschtudirane. :P :D :lol: ;) Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Pravokotar Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Dete spati noče? Kaj tistega s šnopcom in cukrom se ne uporablja več? ;) :lol: :lol: Brrrm, opazil sem, da se povsod za**bavaš. Zakaj ti grejo vetrnice na živce? :blink: :lol: :lol: :lol: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Guest 1 Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Ja, saj zato sem mu pa naštepal tiste tri kategorije. :D Nisem hotel biti direkten :P Saj veš, auslanderji znajo biti preveč čustveni ko gre za njihovo fatherland :o , pa sem z njim malo v rokavicah :lol: Dete spati noče? Kaj tistega s šnopcom in cukrom se ne uporablja več? ;) :lol: :lol: sam sm to probu - auslenderstvo = huda groba izkušnja zihr je fejst fnt, pa sam, tm nek delč stran pa proba mal kumunicirat in še išče taprau način bo že - se bo navadu na Motomars - tko kt sm se ys, pa ti pa usi, a ne? :D :D :D :D :D :D hehehee svoje dece nkol s šnopsm ne šopam - to nej drugi delajo pa tut delajo, da nauš mislu.. :blink: :blink: :blink: :blink: :blink: ys nkol ne pijem alka, moji sini doplerji (23let) ništa.. a da bi pol pa 5 letni hčerkici to dajou B) :D :D :D :D Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Pepe, verjetno zato, ker imam zrahljane živce. :rolleyes: Pri broju Ajns imajo dete, ki noče spati, a ostaja doma in se verjetno dere in kravžlja živce. :blink: Pri nas imamo deco, ki tudi noče spati, a odhaja ven, kar, kjub tišini doma, tudi rahlja živce :blink: :blink: ;) :D :lol: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
prototip Objavljeno Julij 10, 2003 Avtor Deli Objavljeno Julij 10, 2003 He, he Enka, ...o o o Protoptip, to o poceni in zanesljivi veterni energiji je za SLO verjetno malo za lase privlečeno. Nimamo stalnih vetrov in ...o o o:huh: o o o... malih vodnih elektrarn. Tam je kar nekaj prosilcev za koncesije na potokih, čeprav nekateri ...o o o Ena možnosti porabe obnovljivih virov je še segrevanje sanitarne vode s sončno toploto...o o o... in imamo od maja do konca oktobra ... Ne vem sicer koliko profitne bi te stvari bile kratkorochno, vendar pa bi dolgorochno sigurno pripomoglo, kot sem zhe rekel, vsaj lokalnim gospodarstvom. Vse kar si omenil bi treba razvijati in to veliko bolj agresivno kot se to sedaj dela. Zanima me zakaj se tisti, ki veste za dobre strani teh tehnologij bolj ne trudite preko forumov in drugega javnega obveshchanja izobraziti one ki jim "vse dol visi" Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Pravokotar Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Pri nas imamo deco, ki tudi noče spati, a odhaja ven, kar, kjub tišini doma, tudi rahlja živce :blink: :blink: ;) :D :lol: Priporočam šnops & cuker. Zate & za Lady. B) :D :D Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Saj ne ves, morda pa tudi nam, kljub vsej zavesti in znanju in tehniki, vse skupaj malo dol visi :lol: Takole ti bom povedal. Drzava mala, drzava mlada, proracun majhen. To je ena stran. Druga stran pa so zelje: veterne elektrarne, avtoceste, delovna mesta, stanovanja, ..... Za vse hkrati denarja, kadra in drugih potrebnih osnov ni. Zato, eno za drugim. Vcasih malo bolj, vcasih malo manj posreceno. Osebno ne vidim razloga, da bi veternim elektrarnam ta trenutek dajal neko prioriteto. Morda enkrat v bodocnosti, recimno v naslednjih 10 do 20 letih. Po moje je ta trenutek na podorcju obnovljive energije bolj pomembno nadaljevanje izgradnje Savskih elektrarn, kar se bo v prihodnjem letu pricelo bolj intenzivno dogajati. Bo to prineslo dosti vec elektrike in koristi, kot veterne elektrarne. Hkrati pa tudi ne vidim razloga, da ne bi postavili, recimo ene vetrnice, pa da vidimo, kaj v nasih pogojih zmore narediti. Kot large scale poskus. Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Pepe, izgleda, da sem ta šnopc&cukr preveč prakticiral. :o Bil danes pri zdravnici in krvne preiskave vse ok, še holesterolija in trigliceridne maščobe zatolkel v normalne meje, le jeterni testi niso najboljši. :angry: Hudiča, še za predelavo v jeterno pašteto ne bom najbolj primeren. :huh: :P Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Guest 1 Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Z Brrrm-om in Br.1 pa ni csheschenj za zobat. Mata zadeve naschtudirane. :P :D :lol: ;) yesss, kar se mene tiče: predvsem, ker so češnje moje najljubše sadje, katerega pojem kolikor ga vidim :P :P :P :P :P Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Jaz sem s češnjami za letos opravil. Jih ni več :( Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Guest 1 Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Jaz sem s češnjami za letos opravil. Jih ni več :( torej 1. za jeterno pašteto definitivno nisi dober ne glede na holesterol - bomo premislil v zvezi s flajšmašino :D 2. to s češnjami sem opazil :( ampek tudi predvidel B) zato sem se, dokler so še bile parkrat tako napokal, da sem komaj ostal živ :P :P :P :P Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Ja, tudi pri nas delali na zalogo. Požrli tam okoli 40 kg češenj :rolleyes: B) :D Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Pravokotar Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Evo, pa so šle vetrnice & štrom v maloro. <_< Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Brrrm Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Ma kaka malora neki. :rolleyes: Saj sem napisal, čez 10 do 20 let. :lol: Do takrat pa.... :lol: :lol: :lol: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
prototip Objavljeno Julij 10, 2003 Avtor Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Ma kaka malora neki. :rolleyes: Saj sem napisal, čez 10 do 20 lett. :lol: Do takrat pa.... :lol: :lol: :lol: Se bojo pa shvabi alpa lahi znajdli in investirali na nanosu, pol bosh pa meu hudicha! :angry: Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
J Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 (popravljeno) Prototip! malo čtiva! pri meni so imeli lani teli seljaki neko razpravo in so bili proti! Sicer ne vem zakaj, zdi se mi zaradi okolice, čeprav mislim, da so bili vmes kakšni interesi posameznikov-as per usual! Knock yourself out! Vetrne elektrarne 1. Izraba vetra v energetske namene postaja v Evropi in svetu vedno bolj pomembna, napredek tehnologije pa omogoča hiter razvoj izrabe tega obnovljivega vira. Slovenija se zavzema, da s primernimi ukrepi zagotavlja prednost uporabi obnovljivih oblik energije ter energetskih virov, ki manj onesnažujejo okolje. Prednostna energetska izraba obnovljivih virov je tudi pomembna ekološka, ekonomska in socialna osnova za nadaljnji razvoj in prispevek k čistejšemu okolju. Z izgradnjo vetrnih elektrarn bomo prispevali k uresničevanju obveznosti iz Kyotskega protokola, po katerih moramo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 8% glede na izhodiščno leto 1986. Energetska politika je usmerjena v odpravljanje posledic onesnaževanja in v zamenjavo za okolje manj ustreznih tehnologij uporabe energetskih virov, ki zaradi ustvarjanja produktov izgorevanja pospešujejo nastajanje učinkov tople grede (CO2), generirajo dušikove okside (NOx) v atmosfero in povzročajo emisije težkih kovin, prašnih delcev, pepela in emisije toplote v ozračje oziroma vodo. Vključitev novih energetskih virov proizvodnje električne energije v energetski sistem pomeni tudi zagotavljanje večje stabilnosti slovenskega energetskega sistema. Načela energetske politike in načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije ureja Energetski zakon. 2. Na podlagi 5. člena Energetskega zakona je pridobivanje električne energije tržna dejavnost, zato je kot take, razen dejstva, da gre za izrabo nadomestljivega vira energije in, da uporaba tovrstne energije pripomore k izvajanju Kyotskega sporazuma, ne moremo šteti za investicijo širše javne koristi. Veter pa je na podlagi določbe 3.2. točke 5. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) v povezavi s točko 3. istega člena, naravna dobrina in s tem naravni vir. Zaradi pomembnosti dejavnosti izrabe vetrne energije, kot uporabe obnovljive oblike energije in energetskega vira, ki manj onesnažuje okolje, je treba usmeritve za umeščanje objektov za uporabo obnovljivih virov energije določiti na državni ravni. Umestitev vetrnih elektrarn v prostor predstavlja zelo velik poseg v prostor (30-80 vetrnic zavzema 15 do 40 ha prostora), zaradi česar je nujno treba zagotoviti, da gradnja tovrstnih objektov ne bo prizadela drugih uporabnikov prostora ter okrnila najpomembnejših naravnih in kulturnih vrednot državnega pomena. Pri vetrnih elektrarnah ne gre za “druge infrastrukturne objekte državnega pomena”, določene s 45.j členom ZUN, zato za njihovo gradnjo ni predvidena izdelava državnega lokacijskega načrta. Kljub navedenemu, pa je na državni ravni, to je v dolgoročnem planu Republike Slovenije, v skladu z določbo 29. člena ZUreP, potrebno opredeliti usmeritve in globalno zasnovo razvoja te dejavnosti v prostoru ter v skladu z določbami 1. točke II. poglavja ZUreP z naslovom “Pogoji za varovanje in smotrno rabo dobrin splošnega pomena”, določiti kriterije in pogoje za umeščanje teh objektov v prostor. 3. V dolgoročnem planu Republike Slovenije opredeljene usmeritve in globalna zasnova razvoja te dejavnosti ter določeni kriteriji in pogoji za umeščanje teh objektov v prostor se obvezno upoštevajo pri pripravi dolgoročnega in srednjeročnega plana lokalnih skupnosti. Na podlagi različnih, zakonskih in drugih relevantnih kriterijev, se natančne možne lokacije izrabe vetrne energije določijo na lokalni ravni. Po določbi 2. člena ZLS je namreč občina temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. V tretji alinei drugega odstavka 21. člena istega zakona je med nalogami, ki jih občina opravlja, določena tudi naloga občine, da samostojno načrtuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči. V skladu z navedenimi določbami ZLS in na podlagi smiselne uporabe določb od 34. do 45. člena ZUN vodi občina postopek priprave in sprejemanja prostorskih planskih aktov lokalnega pomena oziroma njihovih sprememb ali dopolnitev samostojno in neodvisno, vendar v okviru in na podlagi ustave in zakonov ter upoštevaje obvezna izhodišča in usmeritve za načrtovanje na lokalni ravni, določene v prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije. Pri tem pa je potrebno izpostaviti, da določbe 30., 31. in 40. člena ZUreP določajo odvisnost vsebine dolgoročnega plana občine od vsebine dolgoročnega plana Republike Slovenije oziroma določajo nujnost upoštevanja smernic za pripravo dolgoročnega plana Republike Slovenije in analize možnosti družbenega razvoja ter drugih strokovnih podlag v smernicah za dolgoročni plan občine. V skladu z določbo 31. člena ZUreP se možne lokacije za izrabo vetrne energije, kot določitev cilja razvoja občine, natančno določijo pri pripravi dolgoročnega plana občine. 4. Učinkovitost delovanja vetrnih elektrarn je odvisna od primernosti lokacije, ki je pogojena predvsem z zadostno prevetrenostjo. Pri iskanju ustreznih lokacij za postavitev in delovanje vetrnih elektrarn predstavlja vetrni potencial izločitveni kriterij. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad RS za energetiko navaja, da rezultati meteoroloških modelov in obstoječih meritev vetra izkazujejo, da je v Sloveniji največji vetrni potencial predvsem na širšem območju Primorske. Primernost področja Primorske za izkoriščanje vetrne energije za proizvodnjo električne energije so potrdile tudi namenske meritve, ki so se pričele izvajati s projektom Wind Energy potential I, v sklopu programa EU ECOS OUVERTURE, in se izvajajo za področje Primorske. 5. V veljavnih prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije je sicer navedeno, da bo republiška energetska skupnost na podlagi energetsko gospodarskih osnov poskrbela za pripravo evidence lokacij, izdatnosti in možnosti za izrabo energetskih virov (med drugimi tudi izkoriščanje vetra), ki bo na vpogled potencialnim investitorjem, vendar poznane raziskave z uporabo meteoroloških modelov ne podajo dovolj natančnih podatkov o vetrnem potencialu na posameznih lokacijah. Prav zato je bila na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu RS za prostorsko planiranje v fazi izdelave strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije izdelana študija z naslovom “Ustreznost prostora za gradnjo in delovanje vetrnih elektrarn na državnem nivoju”. Študija se, skladno s pobudo ministra, pristojnega za energijo, za spremembo in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije, nanaša le na območje Primorske. Na podlagi navedene študije je mogoče ugotoviti, da opredeljevanje ustreznosti prostora za postavitev in delovanje vetrnih elektrarn izhaja iz razmerja med privlačnostjo in ranljivostjo prostora. Pri čemer se na podlagi privlačnosti prostora išče tista območja, ki so s svojimi prostorskim značilnostmi primerna za izvajanje dejavnosti, medtem ko so z ranljivostjo prostora identificirana tista območja, na katera ima postavitev in delovanje vetrnih elektrarn negativne vplive. Privlačnost prostora za postavitev in delovanje vetrnih elektrarn je odvisna predvsem od zahtev dejavnosti po določenih prostorskih prvinah, kot so naklon terena, geološke razmere, raba tal, bližina infrastrukturnih objektov, bližina urbaniziranega območja idr. Za postavitev vsake posamezne vetrnice je sicer potrebna majhna površina zemljišča, vendar pa umestitev tako velikega števila vetrnic na enem območju, kot je potrebno za vetrno elektrarno, to je od 30 do 100 kom, predstavlja velik vpliv na vidne kakovosti, naravne prvine ter naravne in kulturne vrednote obravnavanega prostora. Pri tem je treba upoštevati tudi površine za dostopne poti, transformatorsko postajo in navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje (daljnovod napetosti 110 kV). Ranljivost prostora temelji na zatečenem stanju v prostoru in izhaja iz teze, da naj se ne posega na tista območja, ki so naravno bolj ohranjena, na vodna in obvodna, zlasti povirna, območja ter na tista območja, kjer rabe prostora izkazujejo manjšo prisotnost človeka. Ustreznost prostora za postavitev in delovanje vetrnih elektrarn je na tak način opredeljena le s prostorskega vidika. Izdelana študija je podala le bolj oziroma manj ustrezna območja, na katerih je postavitev in delovanje vetrnih elektrarn možna iz prostorskega in okoljskega vidika. Na osnovi strokovnih kriterijev, ki temeljijo na stanju prostora, so bili izdelani modeli primernosti, ranljivosti in ustreznosti. Na osnovi statusnih kriterijev, ki izhajajo iz planiranih rab, določenih v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije, in določenih s podzakonskimi predpisi posameznih sektorjev je bil izdelan model konfliktnosti med planiranimi rabami, opredeljenimi v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije. Na osnovi obeh rezultatov, torej modela ustreznosti in modela konfliktnosti, je bila izdelana opredelitev ustreznih in pogojno ustreznih območij za proučevanje izgradnje in izgradnjo vetrnih elektrarn z močjo nad 10 MW. Predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije, pripravljen na podlagi rezultatov navedenih strokovnih podlag, opredeljuje območja, ki so ustrezna za proučevanje izgradnje in izgradnjo vetrne elektrarne z močjo nad 10 MW, vendar pod pogojem, da bo izbrana rešitev, ki najbolje varuje naravne in ustvarjene dobrine. Znotraj teh območij se lahko na lokalni ravni določijo natančnejše lokacije, kjer se bodo v prihodnosti lahko izvajale ustrezne natančnejše meritve vetra in druge potrebne analize glede možnosti izgradnje in izgradnje vetrnih elektrarn večjih moči. 6. Območja, kjer se lahko izvaja proučevanje vetrnega potenciala ter s tem povezanih možnosti izgradnje in izgradnjo vetrnih elektrarn večjih moči (nad 10 MW) so: območja, ki so ustrezna za proučevanje možnosti izgradnje in izgradnjo vetrnih elektrarn in kjer je ustreznost pogojena z izbiro rešitve, ki najbolje varuje naravne in ustvarjene dobrine; V definiranem območju bo mogoče proučevati možnosti izgradnje vetrnih elektrarn večjih moči pri umeščanju in načrtovanju tovrstnih energetskih objektov in naprav pa morajo biti upoštevani kriteriji, usmeritve in pogoji, določeni v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, v podpoglavju Energija, v petem odstavku točke 3.1.22. Izhodišča. Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije določa tudi, da je treba usmeritve in pogoje, določene v petem odstavku točke 3.1.22. Izhodišča, smiselno glede na nivo načrtovanja upoštevati tudi pri podrobnejšem načrtovanju teh objektov in naprav v prostorskih izvedbenih načrtih države in prostorskih aktih lokalnih skupnosti. Navedeno območje je vrisano v predlogu spremembe in dopolnitve kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije, in sicer v kartah II. Zasnova energetskega omrežja - dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986-2000 in Energetsko omrežje srednjeročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986-2000. Predlog spremembe in dopolnitve kartografskega dela prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije torej opredeljuje območje, kjer se lahko izvaja proučevanje vetrnega potenciala ter s tem povezano proučevanje možnosti izgradnje in izgradnjo vetrnih elektrarn večjih moči. Določitev posameznih natančnih lokacij pa je odvisna od interesa zainteresiranih investitorjev, ekonomskih izračunov, zadostnosti vetrnega potenciala, izvedljivosti izgradnje in sprejemljivosti prostora glede na naravne in ustvarjene pogoje in nenazadnje družbene sprejemljivosti na lokalni ravni, kot je že utemeljeno zgoraj. V predlogu spremembe in dopolnitve kartografskega dela prostorskih sestavin planskih aktov Republike Slovenije predstavljajo območja brez rastrskega prikaza tista območja, kjer gradnja vetrnih elektrarn tako velikih moči, zaradi varovanja širših javnih koristi (naravne vrednote, kulturni spomeniki z vplivnim območjem 300m, naravni spomeniki z vplivnim 300 m pasom in območja gozdnih rezervatov), ni predvidena. 7. Strokovne podlage za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov lokalnih skupnosti bodo zagotovili posamezni investitorji vetrnih elektrarn, ministrstvo, pristojno za energijo pa se bo do teh strokovnih podlag opredelilo v skladu z elektroenergetskimi razvojnimi programi. Pri podrobnejšem načrtovanju vetrnih elektrarn bo treba upoštevati usmeritve in pogoje, ki so opredeljeni v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije, v podpoglavju Energija, točka 3.1.22. Izhodišča. Strokovne podlage, ki so bile izdelane na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu RS za prostorsko planiranje v fazi izdelave strokovnih podlag za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije, predstavljajo podlago Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu RS za energijo za svetovanje potencialnim investitorjem v zvezi z možnimi lokacijami izrabe vetrne energije in podlago za vrednotenje in opredelitev lokacij možnosti izrabe vetrne energije na lokalni ravni. Pri pripravi prostorskih sestavin planskih aktov občin ali njihovih sprememb oziroma dopolnitev se morajo smiselno upoštevati določbe zakonskih in podzakonskih predpisov s področja urejanja prostora, predvsem pa določbe ZUreP, ZUN, ZVO in Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin. 8. Na podlagi zgoraj navedenega so v predlaganih spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije v tekstualnem delu opredeljena in v kartografskem delu (II. Zasnova energetskega omrežja - dolgoročni plan Republike Slovenije za obdobje 1986-1990, dopolnjen 2002 in Energetsko omrežje - srednjeročni družbeni plan Republike Slovenije za obdobje 1986-1990, dopolnjen 2002) prikazana območja, kjer naj se izvajajo meritve vetra in proučujejo možnosti izgradnje in izgradnje vetrnih elektrarn moči nad 10 MW. P.S: Včeraj ni bilo burje, danes še manj!-Komod bi zapalil čik na motorju sto na uro (z zveplenko)! Ma kje ti čitaš te tvoje napovedi? Lahko noč Popravljeno Julij 10, 2003. Popravil J Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Alla Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 (popravljeno) O tej temi je že bilo nekaj napisanega v topicu o jedrski elektrarni. Kolikor je meni znano (popravite me če se motim) so raziskave pokazale, da pri nas izkoriščanje vetra ne bi bilo ekonomično, ker nimamo stalnih vetrov, na primorskem pa je burja ponavadi premočna za vetrnice. Ptice so problem samo tam, kjer so selitvene poti in lovna področja. Alla :ph34r: P.S. Ups.......med tem je že J poskrbel za izdaten prispevek o tem, tako, da je moje pisanje prezpredmetno.... :unsure: Popravljeno Julij 10, 2003. Popravil Alla Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
J Objavljeno Julij 10, 2003 Deli Objavljeno Julij 10, 2003 Jaz sem sicer lokalno tole bezno sledil, ala jebi veter :P Projekt je ze bil, pa so ga zavrnili! Pri sebi se bolj vprašam "Če ze imajo primerno tehnologijo-prave vetrnice?(zgleda, da imajo, ker projekt so prezentirali!) je potem še vprašanje, ali se to kdaj poplača! Ključna beseda "Feasability"! Povezava do komentarja Delite na drugih straneh More sharing options...
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se