Stavka !

[Matori Hanzo]

... In tak kroj, ki se kaže, mi tudi slučajno ni prav!...

Potem pa pokukaj semkaj. :)

[HHV]

Potem pa pokukaj semkaj. :)

Ne moreš toliko zdravo shujšat, da ti bo prav oblekca, ki ti jo pripravlja ta klerokapitalistična banda!

[Mitja99]

Ne moreš toliko zdravo shujšat, da ti bo prav oblekca, ki ti jo pripravlja ta klerokapitalistična banda!

Sicer se redko kdaj strinjam s tabo, ampak tokrat imaš prekleto prav :worship:

[dr.looney]

.............. cakam na vaso Nobelovo nagrado iz ekonomije. In prosim, da mi ne podtikate, da se norcujem iz ljudi. Meni se zdijo samo zelo smesni osebki, ki bluzijo o ekonomiji v EKONOMSKI temi o stavki in mislijo, da je ekonomija nekaj za na kruh namazati. Verjemite, vi trdite nekaj podobnega, kot bi gradbenika ucili, da je treba crnokalski viadukt zgraditi iz stiropora.

.......takoj za tabo bom v vrsti. .... :yea1:

seveda ekonomije se lahko naučiš samo iz knjig in zgolj samo iz knjig in bog ne daj da kaj narediš tako kot ni v knjigi, se vse takoj poruši. in če v knjigi piše 1+1= 5 potem je tako in nič drugače, a ne,

no grem zdaj brat Finance, da se kaj naučim :xx: :xx: pa privat poučevanje pr dr.Mrkaiću si bom tut naročila(na kredit) :xx: :xx: :lol1: :lol1:

horjo in fritz :worship: :worship:

zdej si grem pa ekonomijo na kruh namazat......njam njam :naughty: :naughty:

dr.looney :devil:

[dr.looney]

no še nekaj sem se spomnila. davnega leta 1997 sta nobelovo nagrado za ekonomijo dobila dva američana R.C Merton in M.C. Scholes , ker sta pogruntala oz. izpopolnila black scholes-ovo formulo. po kateri se da določiti varnost naložbe (če sem si prav zapomnila) ali nekaj podobnega.

tisoče in tisoče vlagateljev na borzah je vlagalo po tem izračunu. gospoda sta ustanovila podjetje , ki je mislim, da 4 leta prinašalo dobičke. dokler se ni nekega dne zgodilo nekaj nepričakovanega na enem od azijskih trgov( mislim da je bila Tajska ali pa Malezija) padla je cena nepremičinam in kaj se je zgodilo formula je odpovedala. podjetje je propadlo.

kaj sem hotela s tem povedati velecenjenemu ekonomistu, da se tudi nobelovi nagrajenci zmotijo. da ne bo tako visoko letal, ker je lahko pristanek zelo trd.

in da ima lahko tudi butast kmet debel krompir.

tako malo za zabavo...ali morda še niste vedeli :naughty: :evilgrin:

dr.looney :devil:

[sandokan6]

no še nekaj sem se spomnila. davnega leta 1997 sta nobelovo nagrado za ekonomijo dobila dva američana R.C Merton in M.C. Scholes , ker sta pogruntala oz. izpopolnila black scholes-ovo formulo. po kateri se da določiti varnost naložbe (če sem si prav zapomnila) ali nekaj podobnega.

tisoče in tisoče vlagateljev na borzah je vlagalo po tem izračunu. gospoda sta ustanovila podjetje , ki je mislim, da 4 leta prinašalo dobičke. dokler se ni nekega dne zgodilo nekaj nepričakovanega na enem od azijskih trgov( mislim da je bila Tajska ali pa Malezija) padla je cena nepremičinam in kaj se je zgodilo formula je odpovedala. podjetje je propadlo.

kaj sem hotela s tem povedati velecenjenemu ekonomistu, da se tudi nobelovi nagrajenci zmotijo. da ne bo tako visoko letal, ker je lahko pristanek zelo trd.

in da ima lahko tudi butast kmet debel krompir.

tako malo za zabavo...ali morda še niste vedeli :naughty: :evilgrin:

dr.looney :devil:

Ljudje so tako prekleto neumni. Zato so revni

Hamdala agar!!!

[Opazovalec]

no še nekaj sem se spomnila. davnega leta 1997 sta nobelovo nagrado za ekonomijo dobila dva američana R.C Merton in M.C. Scholes , ker sta pogruntala oz. izpopolnila black scholes-ovo formulo. po kateri se da določiti varnost naložbe (če sem si prav zapomnila) ali nekaj podobnega.

tisoče in tisoče vlagateljev na borzah je vlagalo po tem izračunu. gospoda sta ustanovila podjetje , ki je mislim, da 4 leta prinašalo dobičke. dokler se ni nekega dne zgodilo nekaj nepričakovanega na enem od azijskih trgov( mislim da je bila Tajska ali pa Malezija) padla je cena nepremičinam in kaj se je zgodilo formula je odpovedala. podjetje je propadlo.

kaj sem hotela s tem povedati velecenjenemu ekonomistu, da se tudi nobelovi nagrajenci zmotijo. da ne bo tako visoko letal, ker je lahko pristanek zelo trd.

in da ima lahko tudi butast kmet debel krompir.

tako malo za zabavo...ali morda še niste vedeli :naughty: :evilgrin:

dr.looney :devil:

@ looney: Ne uporabljaj velikih besed, ki jih ne razumes.

Nobelovo nagrado sta dobila za izpopolnitev izracuna vrednosti izvedenih financnih instrumentov. Ustanovila sta podjetje, ki se je ukvarjalo z upravljanjem premozenja, pri katerem sta uporabljala popoln delta hedge. Problem je bil, ker je prislo do gamma spike situacije (vprasaj strica, kaj to pomeni). Njihovo formulo pa SE VEDNO uprabljajo za racunanje vrednosti izvedenih financnih instrumentov.

@ HHV: Mislis, da se mi da brskati in iskati, kje sem to videl. No pa povej, kako se rece ljudem,ki so sli sluziti bivsemu okupatorju, zlizenemu s cerkvijo?

Ampak te zadeve so neproduktivne. Zato da se vrnemo na temo kopija intervjuja z nekdanjim Novozelandskim ministrim za reforme (vir: http://www.finance.si/193941):

"Z Mauriceom McTiguom, nekdanjim novozelandskim ministrom za reforme, smo govorili o možnih rešitvah na področju železnic, šolstva, davkov in sodnega sistema.

Naloga vlade je vladati, ne pa dovoljevati, da ljudje zaradi svojih koristi terorizirajo državo. Sindikate smo obrzdali.

Tako pravi Maurice McTigue nekdanji novozelandski minister za reforme.

Ali nižje davčne stopnje ustvarjajo več prihodkov?

Seveda, na Novi Zelandiji smo to z enotno davčno stopnjo dokazali v praksi. Smo bogata država, ki ima že 15 let presežek v plačilni bilanci.

Kaj ste privatizirali na Novi Zelandiji?

Vse, kar je bilo neučinkovito. Za privatizacijo moraš imeti razlog. Če neki sistem deluje neučinkovito, ga je treba v celoti odpraviti ali dati v upravljanje nekomu, ki bi to delal bolj učinkovito. Zasebnemu lastniku je treba določiti obvezen seznam nalog, ki jih mora opravljati, in seveda ukrepe oziroma kazni, če se jih izogiba. Največkrat je to razveljavitev pogodbe.

Kako ste se lotili železnic?

Železnice smo privatizirali v celoti. Prodali smo vse od tirov do lokomotiv in železniških postaj, ker so bile železnice neučinkovite. Privatizacija je bila koristna, saj je celoten transportni sistem začel tekmovati. Potniški promet pa smo odpravili.

Odpravili?

Potniški promet je učinkovit, če je dovolj ljudi. Naš je bil neekonomičen, zdaj opravljamo le turistične vožnje.

Ali so se železničarski sindikati upirali?

Naloga vlade je vladati, ne pa dovoljevati, da ljudje zaradi svojih koristi terorizirajo državo. Sindikate smo obrzdali.

Kako vam je to uspelo?

Spremenili smo odnose med delodajalci in zaposlenimi (kolektivne pogodbe op. a.). Sindikati ne smejo stavkati, če se jih kak ukrep ne dotika neposredno. Torej če bi bila splošna stavka, ker bi želeli prenesti čiščenje na zunanjega izvajalca, bi vsi, ki bi stavkali, pa niso čistilci, stavkali nezakonito.

Kdo odloči, ali je stavka zakonita?

Za odločitev je pristojno sodišče.

In če ga ne ubogajo?

Potem jim je treba postaviti ultimat. Če ga ne upoštevajo, sodišče zapre vodje stavke in zamrzne vsa sredstva sindikatov. Brez vodij in denarja spoštujejo sodišče, nismo še imeli primera, da bi stavkali naprej.

Kako je urejeno financiranje zasebnih šol na Novi Zelandiji?

S šolsko reformo smo uvedli stoodstotno financiranje zasebnih šol. Z analizo razmer smo ugotovili, da javne šole preveč denarja, kar 66 odstotkov, zapravijo za administracijo. Zasebne šole so pri tem veliko bolj učinkovite, staršem pa je v končni fazi vseeno, kako porabijo svoj davkoplačevalski denar za šolanje otrok.

Kaj pa šole v lasti cerkve?

Tudi te financiramo stoodstotno, razen dveh ali treh, ki imajo dolgoletno tradicijo in so zunaj sistema. Če želijo zraven obveznih učnih vsebin poučevati verouk, ga morajo financirati same, poučevati pa morajo zunaj rednega učnega časa, recimo popoldne ali v nedeljo. Prispevek zasebne šole je infrastruktura, ki razbremeni javni sistem.

Ali je večina šol torej zasebnih?

Približno 20 odstotkov je zasebnih šol. Ker denar sledi učencu, ki se lahko vpiše v katerokoli šolo, so se šole s slabšim kadrom izboljšale, sicer bi učitelji izgubili svoje službe. Šole tekmujejo za učence, zato so se nekatere specializirale, ponujajo recimo več glasbenih vsebin.

Kolikšna je čakalna doba na sodiščih na Novi Zelandiji?

Večina sporov je rešenih v štirih tednih, če ne govorimo o kompleksnih zadevah. Rešujejo se na tako imenovanih hitrih sodiščih.

Hitrih sodiščih?

To so sodišča brez porote, pritožba ni mogoča. Večina zadev se reši s poravnavo. Od hitrega konca sodnega spora imata korist obe strani. Pri sporih za nekaj tisoč dolarjev je to zelo elegantno in hitro, se pa s pristopom zavežeš, da ne bo pritožbe.

Ali imajo sodniki trajen mandat?

Sodniki morajo izpolnjevati določene standarde, kot je strokovnost, izkušnje, izvoli jih parlament in imajo načeloma trajen mandat.

Kako se znebiti slabega sodnika?

V parlament je treba vložiti peticijo. Je zelo redek institut, a če sodnik ne dela pošteno, je dovolj le en podpisnik. Vrata za odstavitev sodnika so torej zmeraj odprta.

Ali je reformna vlada izgubila volitve?

Ne, izgubila je šele druge volitve. Izgubili pa smo, ker smo izgubili kompas. Vlada je želela zadovoljevati potrebe posameznih interesnih skupin, kar pa so volivci kaznovali.

So se stranke dogovorile o reformah ne glede na to, kdo bo na oblasti, podobno kot na Irskem?

Ne, ni bilo nobenega formalnega ali neformalnega dogovora. Vlada, ki je nasledila našo, je reforme nadaljevala, ker so prinašale rezultate.

Kako uporabljajte proračunski presežek?

Tri četrtine so šle za odplačilo dolgov, četrtina za zmanjšanje davčnih obremenitev. Držimo se načela, da je denar treba koristno porabiti, ker bi ga v nasprotnem politiki zapravili.

Reformator: Kdo je Maurice McTigue?

Maurice McTigue je gostujoči profesor na Univerzi Georgea Mansona. Leta 1985 je bil kot laburist član novozelandskega parlamenta, pozneje minister za reforme. Med njegovim mandatom so privatizirali železnice, pošto, telekomunikacije, bančni sistem, gozdarsko industrijo in opustili subvencije v kmetijstvu. Med drugim je bil tudi svetovalec in veleposlanik Nove Zelandije v Kanadi."

Brez skrbi, tudi v SLoveniji bo prislo do reform.

[Manu]

Brez skrbi, tudi v SLoveniji bo prislo do reform.

Odkar sem na svetu, vedno in povsod, vsako leto, vsi govorijo, da je napočil čas reform. :winkiss:

[HHV]

... @ HHV: Mislis, da se mi da brskati in iskati, kje sem to videl. ...

Ne rabiš brskati. Uporabiš iskalnik. A nimaš kaj vpisati vanj, ker si to bučo zvalil sam!

... No pa povej, kako se rece ljudem,ki so sli sluziti bivsemu okupatorju, zlizenemu s cerkvijo? ...

Zelo si plitek s takim označevanjem. No, pa saj je plitkost pogleda na življenje itak osnovna značilnost ekonomistov.

In kot si višje zgoraj označil to temo za ekonomsko, tudi nisi pokazal neke globine.

Ker stavka ni stvar ekonomije! Stavka je stvar preživetja ali standarda delavcev in je z ekonomijo vezana le toliko kolikor gre za ponudbo in povpraševanje po delu.

Za to so plačani delavci. Šefi in še posebej ekonomisti, ki gledajo kako iz delavcev potegniti čimveč in so zanje ti ljudje le potrošna roba, so pa itak plačani za izdajstvo in ne delo!

[Fritz]

Tri četrtine so šle za odplačilo dolgov, četrtina za zmanjšanje davčnih obremenitev. Držimo se načela, da je denar treba koristno porabiti, ker bi ga v nasprotnem politiki zapravili.

Reformator: Kdo je Maurice McTigue?

Maurice McTigue je gostujoči profesor na Univerzi Georgea Mansona. Leta 1985 je bil kot laburist član novozelandskega parlamenta, pozneje minister za reforme. Med njegovim mandatom so privatizirali železnice, pošto, telekomunikacije, bančni sistem, gozdarsko industrijo in opustili subvencije v kmetijstvu. Med drugim je bil tudi svetovalec in veleposlanik Nove Zelandije v Kanadi."

Brez skrbi, tudi v SLoveniji bo prislo do reform.

Zanimiv primer. Lahko bi, mimogrede, omenil podatek, da je NZ kot država efektivno bankrotirala preden je uvedla te ukrepe. Bankrotirala pa je zaradi gospodarstva, ki je bilo ozko usmerjeno in s tem močno ranljivo pri daljših negativnih trendih (gre prevsem za kmetijstvo, ki je imelo trg v VB). Vpliv krize v 70-ih je dodal svoje in Novozelandci so reševali kar se reševati da s takšno šok terapijo.

Ne rečem, da je vse napačno a je primer zavajajoč v tem, da je za takšne ostre reforme potrebna podpora celotne družbe, kar se pa lahko zgodi samo ob takšnih krizah. Drugo je to, da nekih rešitev ni možno kar neposredno kopirati zaradi različnih političnih, socialnih, zgodovinskih idr. okoliščin.

Vsi elementi reforme seveda niso bili uspešni, kar se v intervjuju ne omenja. Privatizacija železnic ni bila uspešna, saj je zasebno podjetje, ki je prevzelo železnice gledalo predvsem na dobiček (čudno, ne) in minimiziralo stroške za vzdrževanje omrežja (z drugimi besedami - zanemarjalo omrežje) ter prelagalo tovorni promet na njihove cestnotransportne zmogljivosti (za vzdrževanje cest je še vedno skrbela država). Podjetje je na koncu bankrotiralo, kupili pa so ga Avstralci s tem, da so bili dolžni prodati državi NZ celotno železniško infrastrukturo za 1$.

In NZ je še vedno socialna država.

Torej, nisem absolutno proti privatizaciji dela državnega sektorja a le pod strogo določenimi pogoji in s pametno izbiro partnerjev. Sosedu ki goji nacionalistične težnje po tvojem ozemlju pač ne prodaš bistvenih elementov tvoje infrastrukture. Mogoče se pa motim in je edino merilo učinkovitost in kakšnega italijanskega industrialca sploh ne zanima zgodovina in njegova nacija in deluje kot čisti kapitalistični internacionalist :hmm:

[HHV]

... Privatizacija železnic ni bila uspešna, saj je zasebno podjetje, ki je prevzelo železnice gledalo predvsem na dobiček (čudno, ne) in minimiziralo stroške za vzdrževanje omrežja (z drugimi besedami - zanemarjalo omrežje) ter prelagalo tovorni promet na njihove cestnotransportne zmogljivosti (za vzdrževanje cest je še vedno skrbela država). Podjetje je na koncu bankrotiralo, kupili pa so ga Avstralci s tem, da so bili dolžni prodati državi NZ celotno železniško infrastrukturo za 1$.

Fritz, veliko se upaš! Na koncu boš:

... samo zelo smesni osebki, ki bluzijo o ekonomiji v EKONOMSKI temi o stavki in mislijo, da je ekonomija nekaj za na kruh namazati. ...

:lol1:

Opazovalec, pa si res samo opazovalec. In to očitno daljni. Ali pa spreten zavajalec in lažnivec. Ali je to Fritz?

Čakam razplet. Kokice so ob ekranu. :whistle:

[ZD€N€]

Fritz, veliko se upaš! Na koncu boš:

:lol1:

Opazovalec, pa si res samo opazovalec. In to očitno daljni. Ali pa spreten zavajalec in lažnivec. Ali je to Fritz?

Čakam razplet. Kokice so ob ekranu. :whistle:

:whistle: HMMMMMMMMM :doze:

[dr.looney]

Fritz, veliko se upaš! Na koncu boš:

:lol1:

...Čakam razplet. Kokice so ob ekranu. :whistle:

a samo kokice.....jest mam še :beer1: ...pa sej veš kruh, da si ekonomijo gor mažem.....

bom lažje dočakala razplet... :xx: :kva2: :lol1:

dr.looney :devil:

[Opazovalec]

Fritz, veliko se upaš! Na koncu boš:

:lol1:

Opazovalec, pa si res samo opazovalec. In to očitno daljni. Ali pa spreten zavajalec in lažnivec. Ali je to Fritz?

Čakam razplet. Kokice so ob ekranu. :whistle:

Kokice lahko pojes sele takrat, ko bos povedal, kdo ti je financiral bajto in parcelo ter kako reces tistim, ki so se leta 1945 udinjali bivsemu okupatorju. Da bi s teboj resno debatiral o razlogih in posledicah stavke, sem ze zdavnaj obupal. Si pac klasicen zavistnez, ki svoj neuspeh v zivljenju opravicuje s tem, da so tisti, ki imajo vec od njega, pac vse pokradli. Ti se kar tolazi. In upaj, da bos kaj iztrzil na stavki. Ceprav naj ti prisepnem na uho, da nov BMW ne bo prisel na prag samo zato, ker bi se administrativno place dvignile za 3% (oziroma se manj, ker bi se dvigovale bruto place)

@looney: Si pogledala, kaj je to popoln delta hedge ali gamma spike? Na FOV bi to lahko kdo vedel.

@ Fritz: Poglej, nikoli ne mores vsega prenasati iz drugih drzav. Dejstvo pa je, da so visoke cene hrane (ena izmed razlogov za stavko) neposredna posledica zagovarjanja nacionalnih interesov in oblikovanja velikega Mercatorja, nacionalnega sampiona.

Kot drugo pa morda lahko razlozis ljudem na forumu, kako bi na inflacijo vplival uradniski dvig plac.

Ljudje se ne zavedajo, da je stalnica vesolja evolucija. Vsaka evolucija ima stranpoti, ki izumrejo, kot je bil recimo komunizem. Ravno tako pa se zadeve spreminjajo tudi na drugih podrocjih. Tako recimo danes podjetja, ki so predstavljala 100% vrednosti podjetij za borzi v New Yorku leta 1900, predstavljajo manj kot 3% vrednosti. Pojavljajo se nove panoge, stare izumirajo. Od drzave zahtevati, da placuje v nedogled za neperspektivne panoge, vodi v propad in potem so dejansko potrebne take reforme, kot so jih imeli na Novi Zeladiji. To pa s pametno politiko lahko preprecis.

Od tebe pa cakam na odgovor, na podlagi cesa mislis, da sta ZDA in VB pred krizo. Da je Francoska pot pripeljala v bankrot drzave, trdi njen predsednik vlade.

[LucifugeRofocale]

Si pac klasicen zavistnez, ki svoj neuspeh v zivljenju opravicuje s tem, da so tisti, ki imajo vec od njega, pac vse pokradli.

Ne spoznam se na Ekonomijo, se ne bom spuščal v to.

Vendar pa me zanima po čem sklepaš, da je HHV neuspešen v življenju? Kaj je zate neuspeh? To, da nima večje bajturine od Jankoviča ali Hrvatiča? Da ne poseduje Rollsa?

To, kako površinsko in plitko gledaš na življenje, je neverjetno. Če tako vse gledaš skozi materialne dobrine, ti ni pomoči. Dost tragično, zamisli se malo...

[lasagna]

Najprej en topel :topic: vsem !

Pesek, ne olja v motor kapitalizma. Vsem pragmatikom (tako bo, kot bomo mi rekli), bi želel omeniti (saj razložiti ni mogoče), naj se zamislijo nad svojo kritiko državne oz. politične ekonomije, saj prakticirajo izključno taisto. Politična korektnost pač narekuje, da nekoga, ki ga uporabljaš za drek šaflat imenuješ cenjenega partnerja.

Kadar nekdo ali nekaj želi imeti več, mora to odvzeti drugemu, ki bo posledično imel manj. Ker je prostovoljstvo na tem terenu pretežno redkost, je sila, groba moč, "gospodarska prevlada" in diplomacija pač edini instrument, da izpuliš osnove predhodno pravilno indoktriniranim osebkom ali združenjem (državam, korporacijam).

Za oborožen rop čedalje pogosteje uporabljajo čudovite skovanke, kot so "boj za demokracijo", "osvoboditev izpod tiranije", "nujen nadzor naravnih bogastev", "gnila jabolka" ipd. In nihče nikdar ni šel sedet.

Laissez faire, laissez paser.

V tem trenutku je arena akumulacije podobna športni areni. Enakemu vzorcu sledi aktualna politika.

Zato ne vidim razloga, da bi morala izkoriščana demokratična večina (ja, človeka po človeku) prositi medije IN CELO SINDIKATE za dovoljenje, da svoje nezadovoljstvo izrazi v velikem številu na ULICAH (ker jim menze DZ ne odstopijo v ta namen).

Hudo je le to, da se z "demonstracijami" poskuša izraziti splošno nezadovoljstvo, ki bo brez zelo konkretnih definicij in zadovoljitev končalo kot še ena plačljivomedijska farsa (odvisno, kaj bodo rekli na Trenjih).

Vsak teden bi moralo za vsako postavko biti na ulicah vsaj 10.000 ljudi. Tedaj bi tudi mediji in nasmejani vojvode morali priznati, da ni šlo le za naključno krdelo pijančkov z zastonj avtobusom. In trenutne sindikate bi bilo potrebno izolirati od ljudi, ki želijo vsaj osnovo, ali povprečje za povprečno delo slabše izobraženega delojemalca.

Lahko pa lajamo v (za nas) neprofitno doktrino stavcev svetovnega krvosestva.

Kdor misli, da je prijel iluminate za jajca in mu gre dobro napram zagovednežem, ki jih zanima idiotsko splošno dobro in pravica do živetja človeku vrednega življenja, pa se moti, saj je majhna samozadovoljna riba s kratkim rokom trajanja. BTDT

Piss, brothers (and a sister).

[HHV]

LucifugeRofocale in obložene testenine sta lepo vse povedala.

Še imam nekaj kokic. Kruh za ekonomijo mazat sem tudi pripravil. Žal sem pa še vedno na čaju. :blush:

[klimbra]

No pa ti jaz povem.....HHV je totalno neuspešen v lajfu.

Nima službe!!!!

Bajto pa parcelo mu je ......in mu jo še.....plačuje Opazovalec.

Nima ničeasr.....niti volje za življenje.

Šolan ni......ker komunizem ni izšolal nikogar...........šolani so samo novodobni ekonomisti!!!!!

Skratka....HHV.........sram me je.......da si moj PRIJATELJ!!!!!!

[HHV]

No pa ti jaz povem.....HHV je totalno neuspešen v lajfu.

Nima službe!!!!

Bajto pa parcelo mu je ......in mu jo še.....plačuje Opazovalec.

Nima ničeasr.....niti volje za življenje.

Šolan ni......ker komunizem ni izšolal nikogar...........šolani so samo novodobni ekonomisti!!!!!

Skratka....HHV.........sram me je.......da si moj PRIJATELJ!!!!!!

:cry: :blush:

No tako je to, ko na stara leta spregledaš. :kva1: :cry:

Opazovalec, hvaljen bodi, odprl sem oči, sedaj se ponižno klanjam in čakam navodil vašega boga Manona. A mu je treba tudi kakšno devico žrtvovati? :eek:

[GorazdH]

samo razdevičiti HHV, samo razdevičiti. :trance_33_sleep:

mogoče je pa Opazovalec kaj v navezi z lopovskim popisom premoženja in je računal, da bi od tvojih žuljev HHV kakevrček dal v žep in tako potešil svoj pohlep po tistem česar sam ni sposoben ustvarit :whistle: :whistle:

[Fritz]

@ Fritz: Poglej, nikoli ne mores vsega prenasati iz drugih drzav. Dejstvo pa je, da so visoke cene hrane (ena izmed razlogov za stavko) neposredna posledica zagovarjanja nacionalnih interesov in oblikovanja velikega Mercatorja, nacionalnega sampiona.

Kot drugo pa morda lahko razlozis ljudem na forumu, kako bi na inflacijo vplival uradniski dvig plac.

Ljudje se ne zavedajo, da je stalnica vesolja evolucija. Vsaka evolucija ima stranpoti, ki izumrejo, kot je bil recimo komunizem. Ravno tako pa se zadeve spreminjajo tudi na drugih podrocjih. Tako recimo danes podjetja, ki so predstavljala 100% vrednosti podjetij za borzi v New Yorku leta 1900, predstavljajo manj kot 3% vrednosti. Pojavljajo se nove panoge, stare izumirajo. Od drzave zahtevati, da placuje v nedogled za neperspektivne panoge, vodi v propad in potem so dejansko potrebne take reforme, kot so jih imeli na Novi Zeladiji. To pa s pametno politiko lahko preprecis.

Od tebe pa cakam na odgovor, na podlagi cesa mislis, da sta ZDA in VB pred krizo. Da je Francoska pot pripeljala v bankrot drzave, trdi njen predsednik vlade.

Morda. Nisem ekonomist in tega nisem nikoli trdil.

Dvig uradniških (verjetno govoriva o javnem sektorju) plač pomeni povečanje izdatkov iz javne blagajne. Če ima država pred tem že primanjkljaj, potem dodatni stroški zahtevajo povečanje prihodkov bodisi skozi davke, trošarine, prodajo premoženja bodisi skozi zadolževanje. Vse se prejkoslej konča (razen ob izjemni in zdravi gospodarski rasti) v višjih davščinah in posledično višjih cenah. Evo, tkole si jaz to predstavljam s svojo kmečko ekonomijo, lahko pa se, seveda, tudi motim.

Vlaganje v neperspektivne panoge nikoli ni preveč pametno. Tukaj se ponovno strinjam s teboj. Vlaganje v socialo pa ne vidim kot neperspektivno. Tudi komunizem ne vidim kot stranpot, le komunizem v takšni obliki, kot je bil. Saj menda ne misliš, da je kapitalizem izvzet iz evolucije?

Zakaj mislim, da sta ZDA in VB pred krizo. ZDA na prvem mestu imajo gromozanski primanjkljaj, so zadolžene do vratu (tako zvezna država kot prebivalstvo), velik del proizvodnje je preseljen na Kitajsko, imajo visok zunanjetrgovinski primanjkljaj in so poleg tega še v vojni, ki jih ogromno stane. Z drugimi besedami, Američani čedalje manj proizvajajo in izvažajo (Kitajci pa čedalje več). In moja kmečka logika pravi, da se od virtualne (neotipljive) ekonomije ne da živet (so izjeme, vendar ne na tej ravni). Ker pa delo Američanom prevzemajo Kitajci, ti kmalu ne bodo mogli poganjati visoke stopnje potrošnje. Še kak potres na trgu družinskih hiš, pojavi se splošna nesigurnost in potrošnja bo usahnila. Država pa tudi ne dobi davkov od proizvodnje na Kitajskem, za financiranje vseh svojih dejavnosti in nakupov. Jaz vidim trend nizke gospodarske rasti in povečevanja zadolženosti ter zunanjetrgovinskega deficita. Nizek dolar jim sedaj do ene mere pomaga a negativnih trendov ne spremeni. Denarja pač ne bodo mogli venomer in v nedogled metati iz helikopterja, kadar bo zagustilo.

Evo, zato mislim tako. A ker nisem ekonomist, so lahko moje analize popolnoma mimo.

Zanimivo pa je, da so tudi ekonomisti precej vsaksebi s svojimi napovedmi in da včasih govorijo kot Nostradamus (na tak način, da njihove besede lahko pomenijo karkoli), ko so povprašani, da napovejo razvoj v prihodnje. Na drugo stran se zavedam, da je v tej enačbi ogromno spremenljivk.

VB vidim kot pomanjšano sliko ZDA a vpeto tudi v EU in z bolj zdravo ekonomijo. Francija ima svoje težave in je, priznam, ne poznam dobro. Kolikor sem, v relatvno kratkem času prebral, ima nekatere podobne probleme kot Slovenija (togost, neučinkovito porabo javnega denarja). Zato pa Nemčiji, Nizozemski, Švedski in Danski npr. ne gre tako slabo pa so države z dobrim socialnim sistemom. Še več, marsikatera od teh držav je izvedla določen obseg reform in pri tem ni pokopala socialne države.

Merkator sam nisem nikoli imel za nacionalni interes. Nacionalni interes zame predstavlja osnovna infrastruktura (ceste, železnice, vodovod, elektrodistribucija, TK infrastruktura) in nenazadnje - slovenska narava. Ekonomski razvoj, najsi bo še tako pomemben, ne sme iti na škodo okolja, v katerem živimo. Denar se ne da jesti, piti in dihati. Bančništvo in zavarovalništvo sta tudi pomembna sektorja a dvomim, da bosta zdržala pritisk evropskega trga (tudi zaradi evropskih predpisov, ki niso naklonjeni nekim nacionalnim protekcijam). Združevanje je itaq v dolgoročni projekciji za evropski trg.

Ne razumem pa, zakaj bi naj Merkator bil glavni krivec, ko pa imamo celo svito tujih trgovcev? Očitno se je vsem splačalo dvigniti cene?

[Manu]

...pa sej veš kruh,

Kdo je omenil kruh... pa Horjota.... :kva2:

Dve izmed devetih najboljših stvari, ki so se mi v življenju zgodile :worship: B) :smoke: :grim

[GorazdH]

Fritz, bolje ne bi mogel povedat niti kak ekonomist. Popolnoma se strinjam, da ima vsaj ekonomist svoj pogled in da je na splošno pr nas ki nismo po televizji in ne razlagamo nekih nebuloz in zavajamo bol odvisno kero stran volimo...tista ima za nas prav, pa četudi nima. zato pa gredo zadeve rahlo f kurac sedaj--- :whistle:

zdrava pamet in intuicija so pa prvo pri posamezniku pa če se 15.000 doktorjev ekonomije in ministrov razpoči v megli ki jo trosijo

Popravljeno Oktober 23, 2007. Popravil GorazdH

[kekec III]

Kdo je omenil kruh... pa Horjota.... :kva2:

Dve izmed devetih najboljših stvari, ki so se mi v življenju zgodile :worship: B) :smoke: :grim

Ja,hvala,ker si me izdala... :whistle:

(nepozabnih sedem noči z menoj press)

[dr.looney]

Morda. Nisem ekonomist in tega nisem nikoli trdil.

Dvig uradniških (verjetno govoriva o javnem sektorju) plač pomeni povečanje izdatkov iz javne blagajne. Če ima država pred tem že primanjkljaj, potem dodatni stroški zahtevajo povečanje prihodkov bodisi skozi davke, trošarine, prodajo premoženja bodisi skozi zadolževanje. Vse se prejkoslej konča (razen ob izjemni in zdravi gospodarski rasti) v višjih davščinah in posledično višjih cenah. Evo, tkole si jaz to predstavljam s svojo kmečko ekonomijo, lahko pa se, seveda, tudi motim.

Vlaganje v neperspektivne panoge nikoli ni preveč pametno. Tukaj se ponovno strinjam s teboj. Vlaganje v socialo pa ne vidim kot neperspektivno. Tudi komunizem ne vidim kot stranpot, le komunizem v takšni obliki, kot je bil. Saj menda ne misliš, da je kapitalizem izvzet iz evolucije?

Zakaj mislim, da sta ZDA in VB pred krizo. ZDA na prvem mestu imajo gromozanski primanjkljaj, so zadolžene do vratu (tako zvezna država kot prebivalstvo), velik del proizvodnje je preseljen na Kitajsko, imajo visok zunanjetrgovinski primanjkljaj in so poleg tega še v vojni, ki jih ogromno stane. Z drugimi besedami, Američani čedalje manj proizvajajo in izvažajo (Kitajci pa čedalje več). In moja kmečka logika pravi, da se od virtualne (neotipljive) ekonomije ne da živet (so izjeme, vendar ne na tej ravni). Ker pa delo Američanom prevzemajo Kitajci, ti kmalu ne bodo mogli poganjati visoke stopnje potrošnje. Še kak potres na trgu družinskih hiš, pojavi se splošna nesigurnost in potrošnja bo usahnila. Država pa tudi ne dobi davkov od proizvodnje na Kitajskem, za financiranje vseh svojih dejavnosti in nakupov. Jaz vidim trend nizke gospodarske rasti in povečevanja zadolženosti ter zunanjetrgovinskega deficita. Nizek dolar jim sedaj do ene mere pomaga a negativnih trendov ne spremeni. Denarja pač ne bodo mogli venomer in v nedogled metati iz helikopterja, kadar bo zagustilo.

Evo, zato mislim tako. A ker nisem ekonomist, so lahko moje analize popolnoma mimo.

Zanimivo pa je, da so tudi ekonomisti precej vsaksebi s svojimi napovedmi in da včasih govorijo kot Nostradamus (na tak način, da njihove besede lahko pomenijo karkoli), ko so povprašani, da napovejo razvoj v prihodnje. Na drugo stran se zavedam, da je v tej enačbi ogromno spremenljivk.

VB vidim kot pomanjšano sliko ZDA a vpeto tudi v EU in z bolj zdravo ekonomijo. Francija ima svoje težave in je, priznam, ne poznam dobro. Kolikor sem, v relatvno kratkem času prebral, ima nekatere podobne probleme kot Slovenija (togost, neučinkovito porabo javnega denarja). Zato pa Nemčiji, Nizozemski, Švedski in Danski npr. ne gre tako slabo pa so države z dobrim socialnim sistemom. Še več, marsikatera od teh držav je izvedla določen obseg reform in pri tem ni pokopala socialne države.

Merkator sam nisem nikoli imel za nacionalni interes. Nacionalni interes zame predstavlja osnovna infrastruktura (ceste, železnice, vodovod, elektrodistribucija, TK infrastruktura) in nenazadnje - slovenska narava. Ekonomski razvoj, najsi bo še tako pomemben, ne sme iti na škodo okolja, v katerem živimo. Denar se ne da jesti, piti in dihati. Bančništvo in zavarovalništvo sta tudi pomembna sektorja a dvomim, da bosta zdržala pritisk evropskega trga (tudi zaradi evropskih predpisov, ki niso naklonjeni nekim nacionalnim protekcijam). Združevanje je itaq v dolgoročni projekciji za evropski trg.

Ne razumem pa, zakaj bi naj Merkator bil glavni krivec, ko pa imamo celo svito tujih trgovcev? Očitno se je vsem splačalo dvigniti cene?

fritz... :worship: :worship:

dr.looney :devil: