Tomaž Humar

[Robert]

Ko sem primerjal alpinizem in motorizem, sem imel v mislih le nevarnosti in trpljenje domačih, skrbi, itd... in nič drugega, da ne bo pomote .)

Nagaya, tako kot si lahko vsaka "mona" kupi motor, tako gre lahko tudi vsaka "mona" v hribe. Zato pa imamo letno celo več mrtvih hribolascev kot motoristov. Povdarek je na hribolascih in ne alpinistih. In ne mi govorit, da vsi ki hodijo v hribe si kalijo značaje, kajti to lazenje v hribe postaja že prava moda in marsikoga poznam, ki hodi v hribe samo zato, ker hodi njegova klapa in podobno.

Da ne bo pomote, tudi sam obožujem hribe, zato vsake toliko tudi sam pohodim, z motorjem pa itak skozi silim na razne prelaze, ker v gorah enostavno uživam in ob pogledih nanje se dobesedno spočijem. Počasi mi to postaja že premalo, tako, da bo treba hojo bolje začet prakticirat. Si tudi sam želim višjih vrhov.

Najlepše, pa mi je, ko pridejo prijatelji alpinisti iz tujine in s seboj prinesejo en kup slik, ki jih na svojih dogodivščinah naredijo. Dobesedno ti jemljejo dih in ti srce začne pospešeno biti.

Nagaya:Motociklizem ne vpliva na medsebojne odnose, odnose v družini in ne ogroža bivanja članov družine - če ima motorist nekaj soli v glavi.

Tukaj se niti malo ne strinjam s teboj. Se mi niti ne da razlagat zakaj.

Drugače, pa imamo različne poglede na zadeve in se mi zdi brezveze razglabljat kdo ima prav in kdo ne. Pupa je prosila za dobre besede, mi pa smo z našimi posti napravili celo filozofijo, kot skoraj v vseh topikih.

Jaz osebno sem za to, da se vse skupaj zbriše in se pusti le tiste poste, ki so za Humarja dobrodošli.

Se strinjam s Pevijem, da brezveze nekaj modrujemo, če nimamo pojma o alpinizmu, lahko pa Humarju napišemo kakšno dobro besedo.

Pozdrav od Roberta

Popravljeno Avgust 5, 2005. Popravil Robert

[pupa]

ne nima PMS-a ima pa prav. Njemu to pač veliko pomeni. Zakaj je to tako težko razumeti? In mu gre na živce, da se vse pomeša med sabo in tem takoj zgubi pomen. Zakaj je to tako težko razumeti? In na živce mu gre mogoče tudi, da se nekateri sko koljejo/mo med sabo tam, kjer ni potrebe. Zakaj je to tako težko razumeti?

Go Pervy Go!

[bubamara]

ne nima PMS-a ima pa prav. Njemu to pač veliko pomeni. Zakaj je to tako težko razumeti? In mu gre na živce, da se vse pomeša med sabo in tem takoj zgubi pomen. Zakaj je to tako težko razumeti? In na živce mu gre mogoče tudi, da se nekateri sko koljejo/mo med sabo tam, kjer ni potrebe. Zakaj je to tako težko razumeti?

Go Pervy Go!

←

pupa, dej prosim te :doze: vem, da mu to velik pomeni...marsikomu drugemu pa kej drugega....pa če maste slab dan, je to vaš problem :devil: ...tako, kot moj, če mi kaj velik pomeni in se razpizdim...in če življenje preresno jemlješ... :grrr :wacko:

[Pervy]

ne, od 14 leta že pležem in sem marsikaj doživel, BIL dostikrat na robu z močmi ali živci pa nisem niti blizu tega bil kar preživlja zdaj tomaž. seveda sem tudi izgubil nekaj prijateljev in znancev v gorah.

IN POL SE NAJDE TU KUP MODRIJANOV KI BI SE POSRALI V PRVIH 20 METRIH LAHKE SKALE IN MODRUJE O TEM ZAKAJ PA JE SPLOH ŠEL IN DA NE VE KDAJ ODNEHAT IN PODOBNO SRANJE - ČE NISI NIKOLI PLEZAL TEGA NE RAZUMEŠ, KAR PA SEVEDA NEKATERIH VSEZNALIC NE ODVRNE OD MODRIH KOMENTARJEV IN SEVEDA PRIMERJAVE Z MOTORJI - MOTOR LAHKO VOZI VSAKA PIČKA (MIŠLJENO KARAKTERNO), PLEZAT PA NE MORE ZATO MI NE TO SKUPAJ TIŠAT!

in medtem ko to pišem je lahko tomaž že zdrsnil na kakšnem seraku v poskusu se rešiti!

pa kaj to pišem vam, ki ste goram najbližje v toplem penzionu v dolomitih ali pri grosglocknerju (redke izjeme izvzete)!

:SS

[lina]

ampak kar se nam je nekaj časa nazaj delo nedosegljivo je sedaj čisto normalno in preklemano lahko.

NAM?...kdo je to NAM...in sori splezati na himalajo....no lahko jih spleza vsak dan 100...pa meni še vedno ne bo zdelo simpl ko pasulj.

Pervy...zakaj jemlješ besedo ,,norec,, kot negativno? Definitivno je nor...nikakor pa ni pa neumen. Dej priznaj, da je samosvoj in da pogovarjati se s skalo jo čutiti in ostalo...ni glih nekaj kar je ljudem, ki jim je edini stik z naravo reklama o Milkinem Svizcu nekaj ,,normalnega,,....in biti v stiku z bogom...ko nesejo pirhe žegnat.

Men je všeč...ker ga boli k....kaj si misli občinstvo in pač pove kaj mu je gora rekla takrat, ko je....

[pupa]

NAM?...kdo je to NAM...in sori splezati na himalajo....no lahko jih spleza vsak dan 100...pa meni še vedno ne bo zdelo simpl ko pasulj.

Pervy...zakaj jemlješ besedo ,,norec,, kot negativno? Definitivno je nor...nikakor pa ni pa neumen. Dej priznaj, da je samosvoj in da pogovarjati se s skalo jo čutiti in ostalo...ni glih nekaj kar je ljudem, ki jim je edini stik z naravo reklama o Milkinem Svizcu nekaj ,,normalnega,,....in biti v stiku z bogom...ko nesejo pirhe žegnat.

Men je všeč...ker ga boli k....kaj si misli občinstvo in pač pove kaj mu je gora rekla takrat, ko je....

←

Lina... nam - človeštvu

bolj ko berem poste in Pervy-ja bolj mu dam prav!

Namen teme je bil, da se opozori nanj, da tisti, ki to premorete napišete kako toplo besedo.... daleč od tega pa, da bi se delalo neke primerjave na tak način, kot jih nekateri delajo.

Ta tema je se mi zdi naredila, kar je imela za narediti... sedaj bo pa itak samo še poligon za otroke, ki morajo povosod nabijati, da svoj ego pumpajo - ali pa kaj drugega......

Prosim moderatorje, da to temo zaklenejo!

Hvala za razumevanje!

[klimbra]

Sem hotel bit tiho....ampak...... :angry2: :angry2: :angry2: :angry2: :angry2:

Pizdu mater..........blagor ubogim na duhu.!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Toooooooooooooo much............

Raj bodte tiho.....pa držte pesti,da ven spleza!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!........Mater ste konji!!!!!!!!!!!

[Pervy]

NAM?...kdo je to NAM...in sori splezati na himalajo....no lahko jih spleza vsak dan 100...pa meni še vedno ne bo zdelo simpl ko pasulj.

Pervy...zakaj jemlješ besedo ,,norec,, kot negativno? Definitivno je nor...nikakor pa ni pa neumen. Dej priznaj, da je samosvoj in da pogovarjati se s skalo jo čutiti in ostalo...ni glih nekaj kar je ljudem, ki jim je edini stik z naravo reklama o Milkinem Svizcu nekaj ,,normalnega,,....in biti v stiku z bogom...ko nesejo pirhe žegnat.

Men je všeč...ker ga boli k....kaj si misli občinstvo in pač pove kaj mu je gora rekla takrat, ko je....

←

nisem se zapičil v "norec", saj še mi pravimo da je nor -ampak mislimo to malo drugače. skalo moreš čutit in če se on pogovarja z njo je to njegova stvar, dosti od nas pa se pogovarja z svojim motorjem - so what?

se strinjama, tomaž je tomaž in mnogi tega pač ne razumejo :fredy:

[Noise]

Pa saj to ni res, kam lahko zaide ena pametna tema. Se dobro, da je v Kr Neki...

Go Humar!

[Thundercat]

satelitska slika Nanga parbat

Medtem pa Anda, Aleš in jaz prebiramo elektronska sporočila, ki dežujejo k nam. Izbiramo tiste, ki mu jih bomo prebrali, ko se bo oglasil, pomenijo mu veliko. Prejeli pa smo tudi pošto iz Amerike, od koder nam redno pošiljajo vremensko napoved. A v njej ni bilo številk, pač pa tole sporočilo:

"This is a poem that helped us in a dark hour on an expedition. Hope it's not too long. Our best to you all, you brave folks - team ExplorersWeb"

It's easy to fight when everything's right,

And you're mad with the thrill and the glory;

It's easy to cheer when victory's near,

And wallow in fields that are gory.

It's a different song when everything's wrong,

When you're feeling infernally mortal;

When it's ten against one, and hope there is none,

Buck up, little soldier, and chortle:

Carry on! Carry on!

There isn't much punch in your blow.

You're glaring and staring and hitting out blind;

You're muddy and bloody, but never you mind.

Carry on! Carry on!

You haven't the ghost of a show.

It's looking like death, but while you've a breath,

Carry on, my son! Carry on!

And so in the strife of the battle of life

It's easy to fight when you're winning;

It's easy to slave, and starve and be brave,

When the dawn of success is beginning.

But the man who can meet despair and defeat

With a cheer, there's the man of God's choosing;

The man who can fight to Heaven's own height

Is the man who can fight when he's losing.

Carry on! Carry on!

Things never were looming so black.

But show that you haven't a cowardly streak,

And though you're unlucky you never are weak.

Carry on! Carry on!

Brace up for another attack.

It's looking like hell, but -- you never can tell:

Carry on, old man! Carry on!

There are some who drift out in the deserts of doubt,

And some who in brutishness wallow;

There are others, I know, who in piety go

Because of a Heaven to follow.

But to labour with zest, and to give of your best,

For the sweetness and joy of the giving;

To help folks along with a hand and a song;

Why, there's the real sunshine of living.

Carry on! Carry on!

Fight the good fight and true;

Believe in your mission, greet life with a cheer;

There's big work to do, and that's why you are here.

Carry on! Carry on!

Let the world be the better for you;

And at last when you die, let this be your cry:

Carry on, my soul! Carry on!

[kOdEbLuE]

daj ne bluzi tu ni merila kdaj odnehat - če kalkuliraš kaj vse se lahko zgodi sploh ne greš niti blizu, če pa te kaj preseneti pa navadno ni preproste poti nazaj tako da odnehat ne moreš in ne me jebat z motorji in alpinizmom. na motorju obrneš ključ ugasneš motor in to je to, pri alpinizmu pa se ne moreš sredi skale odločiti da je prehudo moreš do vrha ali pa dol kar je včasih še težje izvedljivo kot gor.

PA PROSIM ZAKLENITE ŽE TO SRANJE KER KURCI NIMAJO POJMA O ČEM GOVORIJO IN POL NEKE MOTORJE KO JIH ITAK VEČINA VOZI KO POSRANCI MEŠAJO ZRAVEN!!!

MOTOR JE PREVOZNO SREDSTVO IN NI IN NIKOLI NE BO BLIZU NEČEMU TAKO EKSTREMNEMU KOT ALPINIZEM. NA MOTORJU SI LAHKO KAMIKAZA IN IŠČEŠ PROBLEME, V ALPINIZMU PA POSKUŠAŠ PREŽIVETI KO JE PROBLEM VSE RAZEN TEBE!!!!

←

ko mene motijo tvoji posti me ne vidš ko se razpisujem z ekstremnimi fonti in barvami

[Špilferderber]

Aktualne novice

Reševanje iz stene ni mogoče

5.8.05 13:17 CET

O morebitnem reševanju Tomaža še ni bila izrečena niti beseda. Vendar glede na številna vprašanja, zakaj ne pokličemo pomoči, ki prihajajo iz Slovenije, smo dolžni razlago.

Reševanje iz osrednjega dela Rupalske stene ni mogoče. To je v svojih izjavah pred odhodom poudarjal tudi Tomaž. In to je v bistvu čar alpinizma, vzrok nedotaknjenosti sten, ki pa iz teh razlogov tudi ostajajo nepreplezane. Zagotovo bi to smer kdo skušal preplezati že pred njim, če bi ga lahko iz težav takoj rešil helikopter. Vsi alpinisti, ki se podajajo v take smeri, se zavestno odločijo za popolno tveganje. Vedo, da si lahko pomagajo le sami "In Un tam gor!" kot rad poudarjaTomaž.

Čeprav se je Tomaž skušal temu celo izogniti, je morala odprava ob prihodu v Pakistan za morebitno helikoptersko reševanje plačati 6000 dolarjev depozita. A na papirju jasno piše, da pakistanski helikopterji rešujejo le do višine 5000 metrov oziroma boljši helikopter do 5500 metrov. A v dolini ob ledeniku Basin, kjer imamo bazni tabor, lahko pristane le na višini 3500 metrov - višje se začne stena. Pakistanci tudi nimajo tako izurjenih pilotov, kot na primer Slovenci, da bi reševali iz stene, in verjetno tudi primerne opreme ne. Pred dvema letoma, ko se je Tomaževa odprava dogovarjala za helikopter, so jim v uradu povedali, bi bilo to prvo tovrstno reševanje v Paksitanu. Pa še to. Pakistan sploh nima gorske reševalne službe, še Nepal, himalajistično najbolj oblegana država ne. Sicer pa je za višinski "rekord" reševanja dolgo veljalo reševanje iz leta 96, ko je helikopter iz Zahodne globeli na Everestu odpeljal poškodovane. A tam je lahko pristal na ravnem - okoli Tomaža pa je vse navpično!

Dejstvo je tudi, da bi bil za Tomaža sestop po isti smeri preveč tvegan. Stena je strma, v nekaterih predelih celo previsna, po serakih in ledenikih je spust navzdol torej nemogoč. Dodatna ovira je pomanjkanje opreme - s seboj ima namreč le še tri (enega je porabil včeraj) ledne vijake in 50-metrsko 5,5 milimetrsko statično kevlarsko vrv. Dodatno tveganje bi bilo ponovno prečenje kritične Točko 0. Enkrat jo je že prečil, izzivati drugič bi bilo zelo nevarno.

Sicer pa trenutno Tomaž čaka na izboljšanje razmer. Še vedno sneži, predvsem pa bi bil kakršnen koli premik zaradi plazov prenevaren. Počakati bo moral, da se stena "očisti". Kot je povedal včeraj zvečer, že ima v mislih nov manever, a za njegovo izvedbo potrebuje varnejše razmere. Res je, da mu primanjkuje hrane, a je Tomaž že večkrat dokazal, da lahko vzdrži več, kot si lahko predstavljamo. Trenutno največja težava sta vlaga in nemogoče sušenje obleke, sicer pa kakršnih koli zdravstvenih posledic ni. Pa tudi voljo je še čutiti v njegovem glasu!

vir: http://www.humar.com

[leila]

kako je dandanes težko sprejemat ljudi točno takšne, kot so... <_<

[SiR]

Lucky je dobr zaznal dramatičnost konstantnega spremljanja ... takorekoč vsak njegov korak spremljamo, namesto, da bi tip šel tja, čez 3 tedne bi nam pa pr poročilih povedal "Humar je priplezal na vrh in je legenda" al pa "Humar se je mogu vrnit v tabor, bo probal čez 3 leta"...

[Lucky]

Dajte no, kaj se pizdite, eni in drugi. Vsak si misli svoje, eni tako, drugi drugače. To smo dokazali že pri nešteto podvigih, uspehih, ideologijah itd... Je treba naštevat? Benka Pulko, Martin Strel, Jure Robič, rasizem, islam, terorizem, nacizem... To sta pač čar in slabost tega foruma, ki dopušča mešanje jabolk s hruškami. Zato tudi prihaja do takih neumestnosti, kot je povezovanje motorizma z alpinizmom. Pri MS že dolgo ne gre več zgolj za moto community, česar na kakšnih tujih specializiranih forumih ne vidiš (kr'neki, pa tko naprej), ampak večino nas pa druži vseeno motor, zato je takšno razmišljanje mogoče. Interesi in mnenja ljudi na svetu so pač tako različni, da nikoli ne more priti do konsenza niti pri najmanj pomembnih zadevah, kot je vloga mušic v domačem okolju.

Če se debata ohrani na civilizirani ravni, je lahko konstruktivna in bi jo bilo krivično zaklepati ali brisati, saj nismo na kitajskem. Tisti, ki se čutite prizadete, pa se lahko potrudite in sodelujočim pojasnite svojo strast, tako bomo mogoče vsi več imeli od tega. Spodbudne besede Humarju pa raje pišite tam, kjer ga bodo res doletele. Razen,če čutite neznansko potrebo po tem, da še mi izvemo, da ste za ali proti.

[Pervy]

ko mene motijo tvoji posti me ne vidš ko se razpisujem z ekstremnimi fonti in barvami

←

odgovor ni bil namenjen samo tebi in če se kregamo o zelenjavi ne rabiš pričakovati drastičnih razburjanj, ko pa govorimo o človeku, ki ga poznam in cenim on pa se bori za življenje mogoče lahko razumeš moje razburjanje. bluzenje v tej temi se mi pač ne zdi na nivoju, sploh glede na prvotni namen, ki ga je imela pupa.

[pupa]

No, sploh ni rožnato.......

citiram iz njegove internetne strani:

Razmere na gori so kritične. Sneži že ves dan. Slabše ne more biti. Tomaž je še vedno na snežnem razu, upa, da kolikor toliko na varnem. Vse naokoli njega pa se valijo snežni plazovi. Neprestano. Ko smo prejeli vremensko napoved se je odločil. Poskus reševanja s helikopterjem!

Vremenska napoved pravi, da bo jutri vreme stabilno, v nedeljo in nato vse do torka pa je napovedano hudo poslabšanje - sneženje, slaba vidljiost in orkanski veter. Ker je glede na ogromno količino zapadlega snega dejstvo, da se bo jutri plazilo ves dan, sestop ne bo mogoč. Zato bo jutri v bazni tabor priletel helikopter. Ker stensko reševanje s pristajanjem ni možno, bodo Aleš in domačini iz helikopterja Tomažu vrgli vrv. Natančna smer leta - zaradi strmine in previsov, še ni določena. Vojsko smo zaprosili, če je lahko helikoper v bazi takoj, ko se zdani. Odgovora še nismo prejeli. Namreč, Nanga Parbat dobi prav na Tomaževi višini oblak zelo zgodaj dopoldne. Pomaga nam Nazir Sabir, legendarni alpinist, predsednk Pakistanske zveze Paksitana, ki Tomaža dobro pozna in ga zelo ceni. Zdaj urejamo vse potrebno za jutrišnji dan, zato bomo podrobneje o poteku dogovorov poročali kasneje.

[Robert]

Iz Tomaževe strani:

Tomaž je že drugi dan ujet na snežnem razu, na srečo dvignjen nad oba grabna, po katerima se levo in desno, le kakšen meter ali dva pod njim neprestano prožijo plazovi.

Sneži že ves dan. In čeprav naj bi po napovedih sodeč že nehalo, še vedno sneži. Pravkar je javil, da je snega ogromno, da ga zasuva in da se vse pogosteje plazi - plazovi pa so tudi vse večji. Ker je le jutri napovedano stabilno vreme, potem pa spet poslabšanje, ki naj bi trajalo do torka, se je Tomaž že zgodaj popoldne odločil za poskus reševanja s pomočjo helikopterja.

Iz baznega tabora smo poklicali Nazir Sabirja, legendo alpinizma in predsednika Pakistanske planinske zveze, ki je prek svoje agencije tudi organiziral vse potrebno za našo odpravo. Tomaža dobro pozna, ga ceni in vemo, da je zanj pripravljen narediti veliko. Povedal je, da spremlja potek Tomaževega vzpona in da je že stopil v stik s pakistansko vojsko za primer reševanja. Da bo helikopter jutri skoraj zagotovo v bazi, je zatrdil in da helikopter rešuje do 6000 metrov, Tomaž pa je nekje na meji, na približno 5950 metrih.

Mi trije smo v baznem taboru urejali vse potrebno, Tomaž je dajal navodila. Dogovarjali smo se za vrvi, vponke, nož, kisik, saj naj bi Aleš s helikopterjem poletel direktno na 6000 metrov, določili smo smer leta - z Messnerjeve smeri naj bi se prek velikega seraka "Čoka" helikopter približal steni in nad Tomažem odvrgel vrv. Ko bi jo ujel, bi se Tomaž pripel in bi ga potegnili na varno. Dogovarjali smo se za zgodnjo uro, saj Nango Parbat, tudi če je vreme stabilno, praktično vsako dopoldne ovije oblak. Za tovrstno reševanje pa bi moral biti Tomaž zunaj megle oziroma mora biti vidna celotna stena. Tomaža smo s pomočjo kabla zvezali tudi s Stipetom, ki je na poti proti domu. Iz Londona ga je spraševal o strmini nad njim, o plazovih, ki bi morebiti lahko zadeli tudi helikopter, opozoril pa ga je, naj resno računa tudi na neuspeh reševanja. Naj varčuje z energijo in vsem, kar ima.

Ob osmih zvečer (po tamkajšnjem času) nas je poklical Nazir Sabir. Da pakistanska vojska ne pristaja na dane pogoje. Da so helikopterji zastareli, da ga ni pilota ki bi tvegal - niti za denar - in da imajo dovoljenje leteti le do 5000 metrov oziroma do 5500 metrov (odvisno od tipa helikopterja). In da nikakor ne pristajajo na reševanje z vrvjo. Le na pristanek. Tomaž je Nazirja spomnil, da so pred dvema letoma omenjali možnost reševanja na 6000 metrih. Nazir se spominja vsega, a tokrat, pravi, se je trudil ure in ure, a ni prepričal nobenega pilota. Tomažu je bilo, "kot bi ga kdo z macolo po glavi". Nazirja je še nekaj časa prepričeval, da je sestop v danih razmerah samomor, a mu je le-ta odgovoril, da druge možnosti ni, kot da se zbere, počaka, da se stena splazi in se nato rešuje. Da ga pozna in verjame, da ima še dovolj energije in volje ter da bo molil zanj.

Tomaž nas po postaji pokliče na vsakih 15 minut. Bodrimo ga, spodbujamo, več ne more v dani situaciji storiti nihče. Jutri je nov dan, ki bo, upamo, prinesel stabilno vreme in novo rešitev.

To je danes, upajmo, da se bo pokazala rešitev :)

Pozdrav od Roberta

Popravljeno Avgust 6, 2005. Popravil Robert

[lina]

V tem položaju oz. tako kot je lahko preživi 10 dni...no ni hudič da bojo pakistanci helikopter našli, (tak, ki mu delata obe elisi :D ) in seveda primernega pilota...in da jim bo ratal še kakšno luknjo v vremenu ujet.

pa še nekaj o goli gori iz www.humar.com

Najbolj zahodni himalajski vrh se, ločen od ostalega gorovja, nahaja v pakistanskem delu pokrajine Kašmir in je s svojimi 8125 metri deveta najvišja gora na svetu.

Drži se je ime "The Killer Mountain", saj kosa smrti, sodeč po statistiki, najpogosteje kosi prav na tej gori, od tod tudi to srhljivo ime. V naročju gore je za vedno ostal tudi brat Reinholda Messnerja, ki je bil z goro od leta 1970 dobesedno obseden. Messnerjeva oziroma nemško-italijanska in še dve odpravi, poljsko-mehiška, ki sta jo vzpostavila prijatelja Slovencev Carlos Carsolio in Jerzy Kukuczka ter Schellova smer, so doslej edine tri preplezane smeri v Rupalski steni.

Humar pa - ne levo ne desno - izbral je še nepreplezano osrednjo smer, ki je ena največjih težav sodobnega alpinizma. S svojimi 4700 metri višine velja za najvišjo steno na planetu, ob dejstvu, da gre za tehnično izredno zahtevno, logistično in orientacijsko zapleteno ter nenazadnje zelo nevarno steno.

Mogoče jo je preplezati le z bogatimi izkušnjami, izredno psiho-fizično pripravljenostjo, veliko drznosti in predvsem danosti.

Lahko jo prepleza eden od tisočih, je izračun Messnerja. Le kdo?

Krajši pregled vzponov na Nango Parbat

1895 Nango Parbat je prvič poskusil osvojiti A.F. Mummery, legenda alpinizma in "zbiratelj" osemttisočakov, se je Nange resno lotil z Diamirske strani, a ko je prišel do 6400 m je, skupaj s še dvema spremljevalceme, izginil za vedno.

1928 Japonci poizkušajo po jugo-zahodni steni

1932 prva nemška odprava na Nango Parbat

The Killer Mountain

1934 na Nango se napoti nemško-avstrijska odprava. Odprava se je začela zelo nesrečno, saj se je že pri postavitvi baznega tabora zaradi vnetja pljuč umrl eden od njenih članov. Dva od alpinistov, Peter Aschenbrenner und Erwin Schneider, sta pod vrhom čakala na dovoljenje vodje odprave, da naj nadaljujeta proti vrhu, ko se je vreme nenadoma poslabšalo in povzročilo, da so vodje odprave Willo Welzenbach, Willy Merkl, Uli Wieland in 6 šerp na južni strani v Rakihot steni umrli od izčrpanosti.

1937 Tri leta so potrebovali nemški planinci, da so si opomogli po tej katastrofi in se ponovno napotili v Nangino steno. Tudi tokrat gora ni bila prizanesljiva. V noči 15. junija je snežni plaz zasul tabor 4 v katerem so bili vsi člani odprave (7) skupaj z 9 šerpami. Preživel ni nihče.

Premagana

1953 3. julij - Karl-Maria Herligkoffer je organiziral odpravo na Nango Parbat. Kljub mnogim sporom in nesoglasjem znotraj odprve je enemu od članov, Hermannu Buhlu, 3. julija uspel prvi vzpon na 8125m visoki vrh. Ponoči je primoran stoje bivakirati nedaleč stran od vrha, kar mu je povzročilo hude omrzline, a gora je bila premagana.

1962 Herligkoffer se je ponovno odpravil na Nango. Tokrat so trije člani njegove odprave, Siegfried Löw, Toni Kinshofer in Anderl Mannhardt, devet let po Buhlovem uspehu ponovno osvojili vrh. A cena je bila visoka, Löw je pri spustu padel v korito Mulde in se smrtno poškodoval, Kinshoferja in Mannhardta pa so morali zardi hudih omrzlin odpeljati v bolnišnico kjer sta dolgo okrevala.

1970 se Nemci ponovno lotijo Rupalske stene. Ko so se zaradi napačno izstreljene signalne raketi, ki je napovedovala slabo vreme obrnili. Tisto noč sta Günter und Reinhold Messner uspela, kot 3. v zgododvini, priplezati na vrh.

Zaradi slabega vremena sta bila brata Messner prisiljena sestopiti na Diamitersko stran, kar se je v zgodovino zapisalo kot prvi uspešen prestop osemttisočaka. Günterja Messnerja je odnesel snežni plaz, Reinhold, pa se je po 5 dneh težkega sestopanja končno vrnil v tabor.

Takoj za njima sta na vrh priplezala še dva člana iste odprave, Felix Kuen in Peter Scholz, ki sta tako že 4. premagala "goro ubijalko". Kljub uspešni odpravi pa se zdi, da je gora ponovno zmagala, saj so nesoglasja, ki so se pojavljala že v taboru prerasla v hude spore, ki so jih člani odprave razreševali celo na sodišču.

Rupalska stena Nange Parbat je s svojimi 4500 metri najvišja stena na svetu. Smer Herligkofferjeve odprave 1970 vodi po njenem levem robu in je ostala neponovljena vse do danes.

1971 je uspešna tudi češko-slovaška odprava. 11. julija sta Michal Orolin in Ivan Fiala dosegla vrh Nanga Parbat.

1976 sledi 6. vzpon na vrh; Hanns Schell, Robert Schauer, Siegfried Gimpel in Hilmar Sturm v samo 4 tednih, s štirimi tabori in dvema bivakoma že 6. dosežejo Nangin vrh.

Istega leta so ponovno poskušali tudi Nemci, a so se bili po smrti Avstrijca Arnolda prisiljeni vrniti na 5700 m. Obrniti pa se mora tudi japonska odprava.

1978 pa je za Nango Parbat "slabo" leto. Čehi Andrzej Belica, Juraj in Marian Zatko, 4. julija kot prvi stojijo na severnem vrhu, visokem 7816 m.

Mesec kasneje, 9.avgusta, pa je Reinholdu Messnerju uspel sploh prvi solo vzpon osemttisočaka. Preko Diamirske stene se je v treh dneh povzpel na vrh in se 11. avgusta vrnil v tabor.

Tudi avstrijski odpravi, ki je bila pod Nango, se je uspelo prebiti na vrh. Najprej 23. avgusta trem članom odprave, Wilhelmu Bauerju, Reinhardu Streifu in vodji Rudolfu Wurzerju, ter pet dni kasneje še naslednjima dvema, Alfredu Imitzerju in Aloisu Indrichu.

1983 se je ob vznožju Nanga Parbat "drenjalo" kar 14 odprav in mnogim od njih je uspelo došeči vrh; Eduard Koblmüller (Avstrija), Norio Nakanishi, Mamoru Taniguchi (Japonska), Enrique de Pablo sowie Jose Luis Zuloaga (Spanija).

V 80-ih letih se vsako leto zvrsti kar nekaj uspešnih odprav - veliko jih je uspešno ponovilo Kinshoferjevo smer, ki je postala že standardna "pot" na vrh Nanga Parbe.

1985 julij - eden opaznejših vzponov 80-ih let, je bil vzpon po jugovzhodni strani, ki so ga uspešno opravili Poljaki Jerzy Kukuczka, Zygmunt Andrzej Heinrich, Slawomir Lobodzinski in Mehičan Carlos Carsolio.

1990- 2003 Na vrh gore se v tem času povzpne 132 alpinistov.

2005 15. julij - prvič po 35 letih je Korejska odprava ponovila vzpon v Messnerjevi smeri.

"Ljubezen na drugi pogled"

Pred natanko dvema letoma je Tomaž priznal premoč naravi. Po štirih neuspelih poskusih aklimatizacije v Messnerjevi smeri, za katere so bile krive predvsem hude zdravstvene težave in izjemno neugodne vremenske razmere, se je enajstčlanska odprava Nanga Parbat 2003 vrnila domov.

Temperature v zahodnem Pakistanu so bile nenavadno visoke za mesec julij, zaradi česar sta se sneg in led v gorah ves čas topila. Iz pobočij se je valilo nenavadno veliko plazov, sneg v Messnerjevi smeri pa je bil še nad 6.000 metri tako mehak, da se je vdiral do pasu in čez. Piko na i so dodale zdravstvene težave... Projekt se je končal, ne pa tudi sanje...

Ko se čas ustavi...

Namen je isti. Pred vstopom v osrednji del stene, se bo Tomaž aklimatiziral v še neponovljeni Messnerjevi smeri, skupaj s soplezalcem Alešem Koželjem in snemalcem Stipetom Božičem. Ob polni luni naj bi vstopil v smer. Med plezanjem se bo soočal s padajočim kamenjem, seraki, snežnimi plazovi, težko orientacijo. Plezanje ponoči, praktično brez možnosti počitka, razen v posebej zanj izdelani spalni vreči, pripeti na dva ledna vijaka. Podrobnosti ne ve nihče...

Neznanka ostaja tudi sestop: po še neponovljeni Messnerjevi smeri ali na severno, Diamirsko stran, v nepoznano prostranost...

[pupa]

glede na to, da je bilo zadnje javljanje ob petih in še nekaj, prej pa so se skoraj na vsake dve uri javljali me malo skrbi............

upam, da me bo moj občutek prevaral..... :(

[lina]

pupa vse je v glavi...in človek podzavestno išče potrditev za svoje strahove...torej: zapri se v svinčeno gajbo in se zakoplji da ne oddajaš ,,negativnih vibracij,,. :)

moja kristalna kugla pravi, da bo v sredo priltel v bazo. :alien1:

[pupa]

Lina.... če bi to pomagalo, bi se dala takoj zapreti.... hvala bogu nima velikega vpliva....

sicer pa, zadnji pogovor v Vikijem Grošljem:

Zaradi ogromne količine snega, se že drugi dan stena močno plazi, ogromni plazovi se rušijo vse naokoli Tomaža. Stanje ocenjuje kot brezizhodno, edina sreča je, da je snežni raz, na katerem se nahaja, toliko dvignjen, da plazovi letijo mimo njega. Ker Tomaž sestop na katerokoli stran ocenjuje kot "čisti samomor", je včeraj prosil za reševanje.

Zaradi izjemno zahtevnih razmer za helikoptersko reševanje - ne toliko zaradi višine, kot zaradi strme stene in plazov, kjer je edini možen način reševanja z vrvjo - včeraj kljub neštetim telefonskim klicom iz bazenga tabora in velikem trudu predsednika pakistanske planinske zveze Nazir Sabirja, ni steklo. Tomaža je novica pretresla, noč se je začela v negotovosti. Prvi, ki je pomislil na mednarodno reševalno akcijo je bil Stipe, ki je sicer na poti domov v Split. Telefoni so skoraj pregoreli. Vso noč in dopoldne smo koordinirali možnosti.

Trenutna situacija je naslednja. V Sloveniji je veza za poskus reševanja himaljec Viki Grošelj, v Pakistanu Nazir Sabir. Najprej bo treba najti posadko, ki bo pripravljena reševati, nato pa urediti vse dokumente za prilet v Pakistan. Trenutno je akcija prek Slovencev v Rusiji stekla v Afganistanu, Tadžikistanu in Kirgiziji. Preverjajo pa tudi možnost, da bi posadka priletela iz Evrope. O dogajanju pa je obveščen tudi slovenski in pakistanski politični vrh.

Zjutraj je bilo jasno, ob osmih se je, kot ponavadi na Nangi Parat začel nabirati oblak. S Tomažem smo stalno na vezi, njegovo razpoloženje niha, a zadnji pogovor z Vikijem Grošljem (glej avdio zapsi) mu je vlilo upanja.

Viki: "Tomaž, mi skušamo narediti vse, da bi našli moštvo, ki bi te reševalo s helikopterjem, Povej, kako si ti in kakšne so razmere?"

Tomaž: "Sem že četrti dan ujet na 6100 metrih, imam toliko snega, plazi se, ne morem več nimakor, niti se premakniti!"

Viki: "Vemo, skušamo na vse načine dobiti moštvo, ki bi bilo pripravljeno reskirat reševanje, sam veš, da je težko. Ali je kakšna možnost, da prideš nižje?"

Tomaž: "Nikamor se trenutno ne morem premaknit. Na obeh strenah šopajo plazovi, zdaj eden, me bo odneslo, čim se premaknem za en meter."

Viki: "Razumem. Najkasneje do jutri bomo skušali k vam spravit helikopter. A saj veš, da če se vreme pokvari, ga ni boga, ki bi priletel gor."

Tomaž: "Poznam vremensko. Od jutri do srede totalno sneženje, zato sem sinoči sprožil paniko. Vedel sem, da sem ujet."

Viki: "Aktivirali smo vse pri nas in po svetu, Kirgizija je najbližje... predlagam, da skušat ohranit sebe v dobri kondiciji, če bi kazalo, da se popoldne usuje, se poskušaj spravit nižje, bi bilo lažje za helikopter."

Tomaž: "Vem, da sem visoko, edini plus je, da sem na tej govi, ki je iz stene, da bi lahko iz helikopterja vrgli štrik. Vem da je komplicirano ,da tega še niso delali. A če grem nižje, sem v stebru, kjer se bo na helikopter sprožil plaz... Ne gre samo za sestop, sem v labirintu, nikamor ne morem."

Viki: "Tudi v smeri američanov se ne da nič narediti?"

Tomaž: "Ne, letos je drugače, čista smet. Čok se stalno podira, nimam šans, niti pet sekund ne preživim."

Viki: "Kaj pa gor do rame na 6800 metrov?"

Tomaž: "Glede na situacijo je to nemogoče, ne le tehnično, toliko snega je padlo, da je nemogoče se premaknit kamorkoli."

Viki: "Razumem. Če imaš le eno možnost, če računaš le na helikopter, je to slabo. Mi bomo poskusili kar se da, ti pa se skoncentiraj na to, da če bo kakršnakoli možnost navzgor ali navzdol... Morda se bodo popoldne razmere spremenile."

Tomaž: "Ja, stena se mora najprej vletet. Do torka se ne morem premaknit, me bo odplaknilo. Edina bilka je helikopter. Nimam nič za žret, a kakšen teden, maksimalno deset dni lahko zdržim."

Viki: "Zdaj se ne premikaj, te bomo sproti obveščali o dogajanju."

Tomaž: "To niso pršni plazovi, so ornk, nimaš šans da preživiš, te odnese v trenutku. Včeraj sem nekaj poskušal navzgor, če bi mi ratalo, bi bil že pokojni. Ker bi me zasulo."

Viki: »Podatki so slabi zate, a zdaj vemo vse, bomo poskušali z vso intenzivnostjo."

Tomaž: "Jaz potrebujem le pilota in nekoga, ki bo vrgel štrik. Sem pripravljen na tem mestu čakati tudi en teden. A helikopter bi moral biti čimprej v bazi, da bi ob prvi vremenski luknji vzletel."

Viki: "Drži se, mi bomo poskusili vse, da bi te potegnili ven!"

Tomaž: "Hvala Viki, čimprej sporoči, čepim na enem kvadranem metru že štiri dni."

Viki: "Bomo skušali narediti vse, kar je v naši moči, drži se, pazi nase!"

Dogovorjeni smo, da se slišimo vsako uro in o dogajanju obveščamo Tomaža. Baterij ima dovolj, pravi, trenutno se je tudi vreme nekoliko umirilo. Zelo veliko pa mu pomeni, da smo lahko vzpostavili zvezo med njim in starši, da se je z njimi pogovarjal.

Ker smo v baznem taboru le trije in je koordinacije veliko, ne zamerite, če bodo novice prihajale z zamudo. Trudim se, kolikor se le da, Maja

[AREA]

Ne vem zakaj ampak mam obcutek da se to ne bo dobro koncalo... :doze:

[Zhuk]

Ma BO !!!!

Je majstr..je zval, kadar je treba!

Go, Humar!

[Lucky]

Humar ne bo več očitno ničesar naredil, ker se še premikati ne more več. Edino upanje, po pogovoru z Vikijem sodeč, je helikopter. Če se bo res našel dovolj drzen pilot, ki bi ga šel reševat, je vprašanje če mu bo gora sploh pustila blizu. Sej je jasno, da bi mu ljudje radi pomagali, ampak s svojim egocentrizmom, ki ga je spravil v tak položaj, bo zdaj ogrozil še življenja vsaj dveh ali treh dobrih ljudi. Sta čast in slava res vredna toliko?