Moja najljubša poezija ...

[Pravokotar]

Kaj mi poje ptičica, ptičica sinička,

dobra volja je najbolja, to si piši za uho,

mile jere, kisle cmere, z nami vštric ne pojdejo.

Kaj odmeva mi korak, ko po stezi stopa,

dobra volja je najbolja, bodi dan na dan vesel,

smej se, vriskaj, pesmi piskaj, pa lahko boš srečo ujel.

Kaj mi potok žubori, ko po kamnih skače,

dobra volja je najbolja, na vsej širni zemlji tej,

lica rdeča, smeh in sreča to zaklad je, hej, juhej!!!

(takisto za Kekyja)

[leila]

Nekoga moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,

nekomu moraš nasloniti roko na ramo,

da se, lačna, nasiti bližine,

nekomu moraš, moraš,

to je kot kruh, kot požirek vode,

moraš dati svoje bele oblake,

svoje drzne ptice sanj,

svoje plašne ptice nemoči

- nekje vendar mora biti zanje

gnezdo miru in nežnosti -,

nekoga moraš imeti rad,

pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen

ker drevesa in trave vedo za samoto

- kajti koraki vselej odidejo dalje,

pa čeprav se za hip ustavijo -,

ker reka ve za žalost

- če se le nagne nad svojo globino -,

ker kamen pozna bolečino

- koliko težkih nog

je že šlo čez njegovo nemo srce -,

nekoga moraš imeti rad,

nekoga moraš imeti rad,

z nekom moraš v korak,

v isto sled -

o trave, reka, kamen, drevo,

molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,

dobra, velika bitja,

ki spregovore samo,

kadar umolknejo ljudje.

Ivan

[GorazdH]

slovenska partizanska pesem. ena izmed najboljših lirik upora po vsem svetu. :fredy:

[leila]

Potovanje okrog Sonca 2005

Se je izteklo.

Bonus : nov krog.

Naj luknje v krogu napolni prah ljubezni.

Naj izrabljene vezi utrdi prijateljstvo.

Naj upanje daje moč

In domišljija rešitve.

Naj bo novo potovanje korak naprej.

Naj bo samota bogastvo

In družba vir radosti.

Naj bo družina gnezdo

In njeni ljudje eno v različnosti.

Naj bodo obveznosti zmerne

In veselje vsemirno.

Naj ima vsakdo pravico

Sit zaspati,

Naj ima vsakdo pravico

Miren vstati.

Naj potovanje ne bo iskanje Indije Koromandije,

Naj potovanje ne bo porivanje v vrsti za kruh,

Naj potovanje ne bo le luč , ki počasi ugaša.

Bonus : še en krog !

Na vrtiljaku življenja

Sijejo otroku oči.

Še en krog mama,

Še en krog !

Svet se vrti !

....................

Mathea

Popravljeno Januar 5, 2006. Popravil leila

[Mte :)]

fini gospod se v fičku pelje,

a trebuh melje,

kislo zelje.

[leila]

Objel bi Svet:

ker vsakega od nas na koncu sreča najde,

ker vsakemu odvzame breme let,

ker Sonce se igra na polju ajde

in vsak od nas v srcu je poet.

Objel bi Svet:

ker nudi vedno nam obliž za rane,

ker daje misel nam na ljubljeno osebo,

grenko-sladko bol, ko srce se vname,

a pravi nam : Zaupaj vame!

Objel bi Svet:

ker vidim jo, kako cveti, ujeta v past ljubezni,

ker vidim jo, kako skrbi, kako naprej, kaj upanje prinaša…

Kako povem ji, da odveč je strah,

da vse bo v redu, da vse ima svoj smisel?

Kako povem naj, da odgovor je na dlani?

Da spremlja jo prijateljeva misel

in da vse hudo že zdavnaj je za nami?

Verjemi, dekle, ima te rad,

skrivnost s tabo si deliti hoče

in kmalu prišla bo pomlad-Svet ničesar hudega nam noče…

Sprehodi dolgi, šepetanja v temi…

Zato ti pravim Tinca, daj, verjemi!

Tine

Zakaj le ljubi to srce,

zakaj živi v upanju, nadi …

Le kaj mu daje moč,

da hoče, sili, upa…

le kje si jemlje to pomoč,

da bije in sploh ne obupa…

Zakaj ne vidi to srce,

da čas ni pravi, da ne gre,

da zdavnaj že preveč je strupa…

Zakaj ne vidi mladi mož,

da mimo je, da več ne bo

dotikov nežnih, strastnih…

A srce bije, nič ne ve o strupu,

času in pomladi

in zaljubljeno ponosno gre

v objem usode, ki zvito vabi.

Tine

p.s.

saj me bo spustilo...počasi...upam... B)

[Babi]

Zima, zima bela,

vrh gore sedela,

pa tako je pela,

da bo Mirka uzela.

Ker Mirko nič ne dela,

ker se Mirko nič ne uči,

čakaj, čakaj Mirko ti.

[leila]

Začetek konca v bistvu je zaton,

konec začetka pa pomeni vzpon.

Obadva trajata lahko le kratek hip,

lahko pa v nedogled se čuti njun utrip.

(Ljuba Žerovc)

[leila]

Ljubezen ne izbira časa,

ne briga jo in nič ne vpraša,

zgodi se in odkrije

v vsaki duši;

včasih..., vedno...?

malce poezije.

Ubija želje zdrave,

razum uniči,

zmede misli prave,

a vendar daje smisel in obliko

in včasih..., vedno...?

radostnega življenja sliko.

Imeti, dati in jemati,

živeti, uživati, želeti;

lasti si celega človeka,

določa ritem in način življenja

in dela;včasih..., vedno...?

iz ljudi otroke, polne hrepenenja...

Te veže, hkrati osvobaja,

ponuja komične rešitve,

te najde sredi zime in poletja,

kladi te, greje

in; včasih..., vedno...?

ne postavlja meje.

Si vedela, da kar zgodi se,

nekoč bilo je doživeto,

da smo del načrta

navihane in mične dame,

ki z nami; včasih..., vedno...?

igra se, uprizarja naše drame.

Mogoče duša je prevzeta

od gibanja, občutenja, naslade,

ko neprestano je zadeta

od droge trde s sladko bolečino,

a vendar; včasih..., vedno...?

občuti strah in upanja praznino.

Na koncu ne ostane drugo,

spomin na dneve, preživete v raju,

trenutke sreče, radosti, trpljenja

ki veže dva, a ko vse mine;

včasih..., vedno...?

ostanejo prevzetega trenutka rime.

(Tine)

[leila]

Obešam perilo.

Črno.

Radoživo.

Ti racionaliziraš.

Vlečeš cigaret.

Nagajivo puhaš.

Zadovoljno.

Samoobvladano.

Berem hieroglife.

Čutim vibracije.

Vse vem.

Vse znam.

Kontrole pa ni.

Črno.

Neizrekljiv.

Radosten.

Trk.

Nadnaravna privlačnost.

Nezadržen spoj.

Obojestranski obliž.

Obljubljena dežela.

Oboževan obris.

Le obskurna malenkost.

Moje kontrole ni.

Obešam perilo.

Črno.

Pomirjena.

Nasprotja so.

Se privlačijo.

Izjeme so.

Vizija.

Ni razlage.

Preraščen je.

Preblizu.

Ni umika.

V meni je.

( ? )

[SiR]

Aaaaaaaaaahhhhhhh..............

[bna]

Šaltajo v četrto, pa gasa čez ovinke

ko že čez dan lovijo zvezdne utrinke

a slej ko prej pride tenutek vsakdana

ko nabrit ego ustavi nepričakovana šikana

Lahko da vzrok je res vel'ka brzina

al' pa v naročju prijazna deklina

ki glavo spusti in drug šalteheber obdeluje

pa tipček omaga in več volana ne obvladuje

Ceste so luknjaste, pač niso pista

varnost je manjša, nikakor ista

za sto evrov škatla tud' še ni bolid

ne seri ga, mulac, ker dobiš jih po rit'

[Cegi]

MOŠKIM ZA 10. MAREC

Le vkup zdaj mučeniki vsi

svoj dan slavimo danes mi

deseti marec naš je dan

naj bo dostojno praznovan.

Zdaj vsak naj si olajša vest

in tragično pove povest

kako na limance je šel

ko ženskam slepo je verjel.

Kako vse prej je bilo

ponižno, nežno in lepo

a ko izrekel si svoj da

je pokazala kaj zna.

Če bil si prej še tak junak

sedaj copati si enak

ubogat moraš na migljaj

prostosti izgubljeni raj.

Vsak dan ti žepe vse pretakne

da še kak tisočak izmakne

a ko plača vsa skopni

kdo kriv je -seveda ti.

Da bila bi lepa in po modi

kot pav nališpana zdaj hodi

lase si barva in topira

in nohte skrbno si lakira.

Se šminka, pudra vsaki čas

da lepši bil bi njen obraz

da vsa je lepa vsa dehti

ko k znankam na klepet hiti.

Tam vsem zaupno govori

češ kakšen rogovilež si

da nočeš kuhat, likat, prat

oh, boljši bil bi kakšen mlad.

Skrbno nadzira vsako pot

da ji ne skočiš kje čez plot

a zanjo je nedolžna reč

če ji je kateri drugi všeč.

Vsak listič ti skrbno pregleda

ker ljubosumnost jo razjeda

za hrbtom pa se ti krohoče

saj sinku si le krušni oče.

Če kdaj zarohniš se pa razjoče

in pase mulo kot otroče

orožje dobro so solze

tu popustijo vsi možje.

Če hočeš da bo v hiši mir

navadi njenih se manir

svobodo si zapravil zlato

in prišel ženi pod copato.

Le to edino nas tolaži

in bridko nam spomine blaži

da srkneš včasih ga skrivaj

če le nanese tak slučaj.

Zato pa danes na naš dan

za hip prav vse skrbi na stran

do vrha kupice nalijmo

na zdravje mučenikov pijmo.

:beer2:

[leila]

Predalčki duše

Pokukala bi rada v predalčke duše,

le kaj se skriva v nje globini.

Morda stvari s patino obdane,

stvari, ki kitijo se z zlatom,

stvari, ki razmetane vse povprek leže.

Morda so tam stvari,

ki za rob predalčkov ujele so se z zadnjimi močmi,

v upanju, da najdejo si prostor svoj.

Toliko sanj je še v mislih mojih,

ki rade bi si našle prostor v duši,

izrinile s predalčkov navlako nepotrebno,

zasedle dušo s prijetnimi spomini.

Si moja duša res želi predalčkov splet,

je v njej prostora še za nove sanje ?

S čarobno palico uredila bi predalčke,

pospravila misli razmetane,

pregnala tiste neprijetne,

za katere ni prostora v njih.

Obstaja palica čarobna,

ki pometla bi navlako iz predalčkov duše?

Naselila vanjo le čarobne misli,

prijetne sanje,spomine nepozabne.

Kdo ve, kje najti pot do te skrivnosti ?

(x)

[Anubis]

POLETNA NOČ

Bil je soparen večer, dokler ni

trop belih menihov, pojočih v sinkopah,

poonečedil livade za hišo.

(Zen mojster)

[Anubis]

V. ULGAR

(opus X)

A SO PR' MEN' MAR KURBE?

So pršli,

vsi štirje pa še eden,

vseh pet.

So misl'l, de so pr' men' kurbe...

pa j' bla sam' ena, tiste

pa jest ne dam!

[katja]

Sodobni Katul :OK:

SEMPER AMATA

Semper amata a me nil amoris dicet mihi amato.

Laetus sum quod amans amantem nosco.

Cur taciens quam laetum me facit ingeo quaeres?

Diu spes tangere erat atque nihil dicebam.

[leila]

Ustnice mi nabreknejo.

Žile divje udarjajo.

Slačim te.

Gnetem kot testo.

Pod prsti čutim kruh za svojo lakoto.

(x)

p.s.

za bauca

[Provokator]

Praviš, da imaš rad ptice, a jih vendar zapiraš v kletke.

Praviš, da imaš rad ljudi, a vendar zaničuješ drugačne.

Praviš, da imaš rad naravo, a jo vseeno na vsakem koraku onesnažuješ.

Praviš, da imaš rad sonce, a se vseeno jeziš, ko je vroče.

Zato se bojim dneva, ko boš rekel:

"rad te imam"......

[leila]

Jasno vidim vse svoje življenje.

In tudi tvoje:

potok, ki teče mimo,

cesta, ki se izgublja.

Ko se boš posladkal s češnjami,

boš odšel.

Šele ko boš spet lačen,

boš pomislil,

da češnje tudi nasitijo.

(x)

[SiR]

Um Himmelswillen

warum die Pillen?

:blush:

[Cegi]

Prešernov a - POČITNICE

Je šolo končala,

maturo spacala,

se na morje podala,

Marjetica zala.

Ob cesti je stala,

je palec dvig'vala,

se ni sramovala,

k' je popek kazala.

Je veter igral se

s kikelco kratko,

jo včasih privzdignil

čez ritkico sladko.

So bremze škripale,

ko ustavil se je,

čisto ob njej,

rdeči Porsche.

"Kam pa?" je vprašal

priletni gospod,

ji vrata odprl

in zvabil jo not.

"Na morje," je rekla,

in beseda je stekla,

do Črnega kala,

sta se že tikála.

So vrstili se glažki

pozno tja v noč,

gospod bil prijazen

je na vso moč.

Pod mizo čutila

je roko robato,

po stegnu je lezla

na mesto kosmato.

Kako v sobo sta príšla,

povedat ne ve,

jo spretno je slekel

stari pezde.

Je glavo zagozdil

med stegna kujon,

z jezičkom živahnim

je ustvarjal bujon.

Ji prste je rinil

v votlinico sladko,

neutrudno igral se

s špranjico gladko.

So iskre kresale

nad njeno glavo,

so tokovi orgazmov

ji tresli telo.

Neutrudno je lizal

stari junak,

je spodaj visel mu

ohlapen silak.

Ga v usta vzel je

mladi deklič,

iz spanja počasi

se zbudil je tič.

Je jajca lizala

star'mu možu,

se je spraševala,

če noter bo šu.

Naenkrat se spravil

je nadnjo falot,

jo klečat postavil

priletni je trot.

Zabijal je vanjo

trdi svoj klin,

ji v glavo vbijal

prelepi spomin.

Je vid'la Benetke

pa zraven še Trst,

ko v ritko porinil

ji oslinjen je prst.

Se tresla je post'la

in treslo meso,

ko stari oba

je popeljal v nebo.

Marjetka se zjutraj

je sama zbudila,

listek s številko

že drug' dan zgubila.

[leila]

LjUbEzEn

Trgam te, ljubezen,

kakor ti trgaš mene...

Preklinjam te,

sovražim te, ljubezen,

kakor ti sovražiš mene...

Izgubljam te, uničujem,

zavijam te v temo, ljubezen,

kakor si ti zavila mene...

Ubijam te, ljubezen,

ubijam! kakor si ti ubila mene...

A ti si - cela, čista, neomadeževana.

Jaz sem...Jaz - nič več poznana.

[Anubis]

ODA GRDEMU DEKLETU, KI ME JE PUSTILO ŠE PRED PRVIM FUKOM

Naj plastičen kurac pretrese tvoje drobovje!

Pa tudi, če ven več ne pride, hude škode ne bo!

(V.Ulgar)

[Anubis]

Nepodpisana poezija

(Opus incognito)

/Brez naslova/

Star štrumpantl sem oblekla, da bi me njegova roka

spet mal' slekla.

Stane pa ne bi bil Stane, če ne bi gor mel svoje

frotir pižame.

Pa so naju leta izdala, jaz pa sem se slab' počutla.