Kolesarske fure

[motofrik]

V soboto sem jo pa urezal na Kope. Po kolesarski do Dovž, potem pa mimo gasilskega po makadamu skozi gozd na vrh. Se začnem spuščati nazaj, pa me nekaj potegne po drugi poti skozi gozd v dolino. Fajn klobasa je ratala. Pred koncem pa še en star mlin. Koliko lepot je tik pred nosom...

[marko55]

Ruf... mogoče ljudje ne vedo, da obstaja vzporedna kolesarska pot. Isti primer je pri nas. Imamo perfektno kolesarsko Dravograd- Mislinja, po trasi bivše železnice. Pa vendar se najdejo asi, ki kolesarijo po glavni cesti. Sem ravno v nedeljo imel en tak primer. Počim ravninsko turo do Dravograda in v Mislinjo. Tako peljem nekaj časa, nakar vzporedno na glavni cesti opazim enega Pantanija (specialkar, živopisani dres). Istočasno spa pripeljala v Mislinjo, jaz na gorcu. Tam ga pozdravim in tako vljudno vprašam, zakaj pa ne vozi po kolesarski? Je dejal, da s takšnim kolesom pa po kolesarski že ne bo vozil... Razumem, če pelje eno normalno hitrost. Ne pa 20, 30/uro...

Jaz sem se letos dvakrat peljal od Lawamunda proti Dravogradu. Zanimivo, takoj ko prestopiš v Slovenijo, je kolesarska polna peska in zato zelo nevarna za cestna kolesa. Zato razumem, da se nekdo s specialko ne bo peljal po peskovniku imenovanem kolesarska steza. Včasih je treba kolesarsko stezo tudi očistiti in jo vzdrževati.

[Ruf]

Jaz sem se letos dvakrat peljal od Lawamunda proti Dravogradu. Zanimivo, takoj ko prestopiš v Slovenijo, je kolesarska polna peska in zato zelo nevarna za cestna kolesa. Zato razumem, da se nekdo s specialko ne bo peljal po peskovniku imenovanem kolesarska steza. Včasih je treba kolesarsko stezo tudi očistiti in jo vzdrževati.

ampak to še ne pomeni, da se lahko kolesarji vozijo po magistralnih cestah, ker po tej logiki je najbolje, da gredo na avtoceste, ker so brez peska in lukenj in tako najprimernejše za kolo

[marko55]

ampak to še ne pomeni, da se lahko kolesarji vozijo po magistralnih cestah, ker po tej logiki je najbolje, da gredo na avtoceste, ker so brez peska in lukenj in tako najprimernejše za kolo

Magistralna cesta ni enako avtocesta.

Kolesarska steza mora biti primerno urejena, drugače predstavlja lahko življensko nevarnost za kolesarja. Če kolesarska steza ni primerno urejena, kolesar nima kaj delati na njej, odgovornost za neurejeno kolesarsko stezo pa leži na lastniku/vzdrževalcu kolesarske steze.

Govoriva o kolesraski stezi od Lawamunda proti Dravogradu, ni ne o tvojem primeru, magistralne ceste med Mednim in Medvodami, kjer se strinjam, da kolesar nima na njej kaj početi.

[gody01]

Jaz sem se letos dvakrat peljal od Lawamunda proti Dravogradu. Zanimivo, takoj ko prestopiš v Slovenijo, je kolesarska polna peska in zato zelo nevarna za cestna kolesa. Zato razumem, da se nekdo s specialko ne bo peljal po peskovniku imenovanem kolesarska steza. Včasih je treba kolesarsko stezo tudi očistiti in jo vzdrževati.

Kolesarska steza Dravograd-Mislinja je čisto primerljiva z avstrijskimi kolesarkimi stezami in ena boljših v Sloveniji. Primerna tudi za cestna kolesa. Je pa res, da ima na par križiščih odvzem prednosti

[gody01]

ampak to še ne pomeni, da se lahko kolesarji vozijo po magistralnih cestah, ker po tej logiki je najbolje, da gredo na avtoceste, ker so brez peska in lukenj in tako najprimernejše za kolo

Če je znak za prepoved vožnje s kolesom na magistralki to drži. Če ga nisem prepričan, da bi kolesar moral obvezno uporabljati kolesarsko stezo, še posebej če vozi več kot 25km/h, kolikor je splošna omejitev na kolesarskih stezah.

[KeC]

Marko meni se zdi, da je tu potrebno uporabiti isto logiko kot pri motorjih. Cesta ni dirkališče, ne za motorje ne za kolesarje. Če je kolesarska steza ni izgovora, da je kolesar ne uporabi. A ker so regionalke razfukane u božju mater nej grem po centru ljubljane kolenčkat?

[motofrik]

Po zakonu kolesar, hitrejši od 25/uro, ne sme voziti po kolesarski, ampak mora na cesto. To po zakonu, zdrava pamet ti pa narekuje kolesarsko. Vsaj meni. Ni šans, da po cesti vozim 30-35, če pa lahko toliko po kolesarski. Nimam števca, ne vem kako hiter sem. Konec debate. No, eno so kolesarske z grbinami in izogibanji kandelabrom, drugo pa urejena kolesarska. Sicer pa, peljite se malo Avstriji, vsi specialkarji so na cesti. Jaz se pri našem sedanjem prometu ne bi upal voziti gor.

[Ruf]

Po zakonu kolesar, hitrejši od 25/uro, ne sme voziti po kolesarski, ampak mora na cesto. To po zakonu, zdrava pamet ti pa narekuje kolesarsko. Vsaj meni. Ni šans, da po cesti vozim 30-35, če pa lahko toliko po kolesarski. Nimam števca, ne vem kako hiter sem. Konec debate. No, eno so kolesarske z grbinami in izogibanji kandelabrom, drugo pa urejena kolesarska. Sicer pa, peljite se malo Avstriji, vsi specialkarji so na cesti. Jaz se pri našem sedanjem prometu ne bi upal voziti gor.

Pri nas marsikateremu kolesarju manjka zdrave pameti, ko vidim fotra, pa za njim dva malčka okoli 6 let, tehnična podpora pa mama na repu kolone in oni veselo mimo znaka (prepovedano za kolesarje) iz Lj v Medvode, ne moreš verjet.

Malo sem si ogledal kolesarski forum in po njihovih izjavah se sploh ne čudim, da je temu tako, ker se imajo za svete krave.

[motofrik]

Vidiš boga in pol... Veš, ko ti otrok sede na ramena, -no sem že videl tudi to. Foter je štiriletnika dal sebi za vrat in na kolo.... :eek: :eek: Sicer samo par sto metrov po vasi, pa vendar....

[gody01]

Danes pa furca, ki je zanimiva tudi z mopedom.

13 podPohorskih prelazov, 1 panoramska cestica in grand finale

Prelazi: Col de la Činžat, pso di Lehen, pso Ribnica, Forcella Sv. Vid, Forcella Dravče, Dravograjska panoramska cesta, Forcella Mislinja, pso Spodnji Dolič, pso Vitanje, Forcella Zreče, pso Gračič, pso Straža, Sl. Bistrica Höhe, pso Kalce

Grand finale at Monte Josipa Priola

Še mapa, če koga zamika:

https://maps.google.com/maps?f=d&source=s_d&saddr=Ulica+Josipa+Priola&daddr=46.54361,15.52406+to:46.55578,15.388738+to:46.5683,15.34789+to:46.5869709,15.3393446+to:46.54054,15.25137+to:46.602194,15.167974+to:46.5895212,15.1330789+to:46.6000616,15.084939+to:46.44659,15.17666+to:46.37011,15.40789+to:46.37068,15.43122+to:46.490665,15.6513756+to:46.50312,15.64968+to:46.510233,15.6517266+to:46.5179361,15.6517334+to:46.5214921,15.6489834+to:46.5270719,15.6479567+to:46.537404,15.648284+to:46.5612546,15.6562795+to:Ulica+Josipa+Priola&hl=sl&geocode=FeCcxgIdhOHuAA%3BFfoyxgId3ODsACmro9Qu05xvRzHwDVw0HPgAEw%3BFYRixgIdQtDqACmzT5BVUIVvRzGwweo1HPgAEw%3BFWyTxgIdsjDqACm7Ril6J5BvRzHgwOo1HPgAEw%3BFVrcxgIdUA_qACnnPdsHy5FvRzEQJew1HPgAEw%3BFfwmxgIdqrfoACkBgvELLYxvRzEBXDU2HPgAEw%3BFdIXxwId5nHnACntYj2rXO1vRzEgn1s0HPgAEw%3BFVHmxgIdlunmACkbo-bPhfJvRzGRbC42HPgAEw%3BFX0PxwIdiy3mACnX39u9B_JvRzGwoO01HPgAEw%3BFf63xAId1JPnAClddjZYbopvRzHx1fc1HPgAEw%3BFT6NwwIdEhvrACnnPQu-Zn5lRzGhiDU2HPgAEw%3BFXiPwwIdNHbrAClxDQQhTn5lRzFRjvs1HPgAEw%3BFSlkxQIdL9LuACnFRYf1nHlvRzGgx3I0HPgAEw%3BFdCUxQIdkMvuACmhNPZllXlvRzEg-mo0HPgAEw%3BFZmwxQIdjtPuACmZJOPZwXlvRzEgyXY1HPgAEw%3BFbDOxQIdldPuACnNtOWF3HlvRzGQpUw0HPgAEw%3BFZTcxQId18juAClrpSLW23lvRzGwEm81HPgAEw%3BFV_yxQId1MTuACmLSU4Y2HlvRzFhRMQ0HPgAEw%3BFbwaxgIdHMbuACnZ-ZKkcHdvRzHB9BozHPgAEw%3BFeZ3xgIdV-XuACl3_BjbAHdvRzGw9BkzHPgAEw%3BFZaWxgIdWODuAA&sll=46.562397,15.655421&sspn=0.003592,0.010568&vpsrc=0&t=m&dirflg=ht&mra=dpe&mrsp=19&sz=17&via=1,2,3,4,5,6,7,8,9,10,11,12,13,14,15,16,17,18,19&ie=UTF8&z=10

[Mutika]

Danes pa furca, ki je zanimiva tudi z mopedom.

13 podPohorskih prelazov, 1 panoramska cestica in grand finale

Prelazi: Col de la Činžat, pso di Lehen, pso Ribnica, Forcella Sv. Vid, Forcella Dravče, Dravograjska panoramska cesta, Forcella Mislinja, pso Spodnji Dolič, pso Vitanje, Forcella Zreče, pso Gračič, pso Straža, Sl. Bistrica Höhe, pso Kalce

Grand finale at Monte Josipa Priola

Še mapa, če koga zamika:

https://maps.google....19&ie=UTF8&z=10

Taboljša je "Sl. Bistrica Höhe" !!! :lol:

[motofrik]

Danes start iz Črne, deset kilometrov po Koprivni, nakar vzpon na Sleme (nad Črno) in po Solčavski panoramski cesti do konca in nazaj. Skupno 70 kilometrov.

Seveda brez kisle vode ni šlo.

[ImenitnaPriložnost]

Danes pa furca, ki je zanimiva tudi z mopedom.

Še mapa, če koga zamika:

https://maps.google....19&ie=UTF8&z=10

Okej, pecikl bom stran fuknil, ne grem se več ... :-)

Mislim - rispekt!

Kakšna povprečna hitrost, koliko metrov vzpona kumulativno? S kakim peciklom?

[gody01]

Okej, pecikl bom stran fuknil, ne grem se več ... :-)

Mislim - rispekt!

Kakšna povprečna hitrost, koliko metrov vzpona kumulativno? S kakim peciklom?

Povprečna se je pri 20.3 po mojem števcu ustavla.

Kolko vzpona nimam pojma, nekaj malega je blo. Vsekakor precej manj kot po pohorski transferzali.

Edini daljši zahtevnejši vzpon je Ribnica, tečen pa Dravograd - Mislinja, ampak ker skozi nasproti veter piha.

Pecikl pa je treking KTM leggero race (Hervis :-) ), precej dobra oprema in lahek (12kg).

Ampak pomembno je, da sem dal gor gume z imenom - Furious Fred ... Take, da kao postane 29 coler ..

Včeraj je dobil nova prestavna razmerja odzadaj (iz 11-32 na 11-36), tak da je treba it na Mangrt sprobat.

Greš jutri hcoj ?

[ImenitnaPriložnost]

Povprečna se je pri 20.3 po mojem števcu ustavla.

Kolko vzpona nimam pojma, nekaj malega je blo. Vsekakor precej manj kot po pohorski transferzali.

Edini daljši zahtevnejši vzpon je Ribnica, tečen pa Dravograd - Mislinja, ampak ker skozi nasproti veter piha.

Pecikl pa je treking KTM leggero race (Hervis :-) ), precej dobra oprema in lahek (12kg).

Ampak pomembno je, da sem dal gor gume z imenom - Furious Fred ... Take, da kao postane 29 coler ..

Včeraj je dobil nova prestavna razmerja odzadaj (iz 11-32 na 11-36), tak da je treba it na Mangrt sprobat.

Greš jutri hcoj ?

Ej, ne morem, nimam cajta (oziroma sape, da bi zdržal, hehe) :-)

Jaz sem na mojem dol dal Racing Ralph (ki pa bodo še doživele svoj come-back, se mi zdi) in gor Švalbe Maraton Dureme ... ampak to so kar težke prasice, so pač bulletproof ... tako da bom razmislil, da dam kaj bolj okretnega gor, bom pač flikal, če bo treba ...

Kolk si pa zmahan po 160 km?

[gody01]

Ej, ne morem, nimam cajta (oziroma sape, da bi zdržal, hehe) :-)

Jaz sem na mojem dol dal Racing Ralph (ki pa bodo še doživele svoj come-back, se mi zdi) in gor Švalbe Maraton Dureme ... ampak to so kar težke prasice, so pač bulletproof ... tako da bom razmislil, da dam kaj bolj okretnega gor, bom pač flikal, če bo treba ...

Kolk si pa zmahan po 160 km?

Ni blo tak hudo, kot je iz avta zgledalo

Jaz mam vedno eno zracnico zraven in orodje za flikanje. Po pohorju kar menjavam

Okoli pohorja ni vec tak hudo, ampak naslednji dan cutim noge

Sem hvalabogu tak grd ratal, da me krci nocejo vec zagrabit

[otko]

Pred par dnevi sem se vrnil s kolesarske ture po bivši Jugi. Mislim, da je celotna trasa zanimiva in poznana tudi med motoristi. In ker bi utegnilo koga zanimati ali pa bo morda našel celo navdih za naslednje kolesarske podvige sem se odločil, da na kratko opišem to kar lepo turo oz. že kar avanturo po Jugi.

Vsega skupaj sem naredil 1000 km v sedmih dneh. Koliko je bilo višincev ne vem, ker nimam števca, vsekakor pa ogromno. Mogoče najprej malo o razlogih za takšen dopust. Najprej je seveda to, da rad kolesarim, sicer se tega nebi lotil. Malo je seveda tudi izziva, predvsem pa želja prekolesariti oz. videti bivšo jugo še z kolesa oz. bolj od blizu. Mislim, de je kolo idealno za to. Kolo je stari Scott Purgatory, star okoli 15 let, ki mi že dolgo zvesto služi in tudi tokrat ni bilo prav nobenih težav niti defekta ne.

1. DAN

Torej štartal sem 4. avgusta malo pred šesto uro iz Krškega. Nato mimo Novega mesta na Vahto, v Metliko, tam sem prestopil mejo in ob 12 uri sem bil že v Karlovcu. Od Karlovca proti Plitvicam se mi je zdelo, da se cesta ves čas vzpenenja ampak neke blazne višinske razlike pa ni bilo ker je bilo na vsake toliko spet malo dol pa gor itd. Na poti proti Plitvicam sem se ustavil v mestu Slunj in si ogledal tiste znane slapove in mline na Slunjščici.

Tako sem v kamp Korana, ki se nahaja malo pred Plitvicami prišel okoli 19. ure. Tam sem postavil šotor, z nekim Slovakom, ki je potoval z Burgmanom na obalo spil pivo in šel spat. Ta dan sem naredil 170 km, povprečna je bila 18,7 km/h kar je glede na razgiban teren, zaradi raznih ogledov in okoli 20 kg prtljage nekako kar normalno povprečje.

2. DAN

Drugi dan sem štartal malo po sedmi uri. Cesta se je še kako uro kar vzpenjala, tako sem prišel na Vratnik 782 m visoko, nato nekaj časa malo gor pa dol pa spet gor na nek prelaz visok 723 m (tako je označeno na zemljevidu), potem pa se je cesta začela spuščati proti mestu Gračac. Tu sem imel vseskozi močan veter v prsa, tako, da se mi je zdelo, da gre komaj kaj hitreje kot prej gor. Samo mesto je zgledalo zelo zanemarjeno in prazno, precej je bilo podrtij, ampak hrvaške zastave so pa visele iz vsake hiše in podrtije. Kasneje sem namreč izvedel, da je to nedeljo bila ravno 17. obletnica Oluje, zato tudi takšna gneča proti Kninu kjer je bila velika proslava. Tudi ob cesti proti Kninu je bilo vse polno smeti, na postajališčih pa smrdelo, da mi je šlo na bruhanje zato se tam sploh nisem več ustavljal. Na koncu je sledil dolg spust v Knin, cesta je je vseskozi spuščala po pobočju vsaj 5 km, brez enega ovinka, samo končni spust v Knin je bil ovinkast.

V Knin sem prispel ob 18. uri. Tam sem v neki gostilni pojedel porcijo odojka, ker pa se mi je soba zdela predraga sem sem se odločil, da krenem malo naprej in najdem primeren prostor za kampiranje. Par km naprej sem zagledal pod sabo ribnik in neke šotore, ko se se sustil dol sem ugotovil, da so to ribiči ne pa kaki popotniki. Mesto je bilo idealno ker sem se lahko še okopal in malo zaplaval v čisti in ravno prav sveži vodi.

Ta dan sem naredil 157 km, povprečna je bila 18 km/h.

3. DAN

Ta dan sem štartal šele malo pred osmo zjutraj, prijazna mož in žena sicer domačina iz Knina , ki sta ravno tako prespala ob ribniku sta mi skuhala kavo in debatirali smo kakšno uro preden sem se poslovil in šel dalje. Vedel sem, da sedaj sledi dolg vzpon, kajti če je slo prejšnji dan na koncu dol bo šlo sedaj gor .

Kakih 35 km naprej od Knina leži Peručko jezero, malo pred tem jezerom sem na nekem parkirišču dohitel Francoza, ki z biciklom potuje na Kitajsko. Iz Normandije do sem je potoval že 3 tedne. Rekel je, da je šel tudi skozi Slovenijo, na Korensko sedlo je bicikel moral riniti. S sabo je namreč vlačil 50 kg prtjage, v Švici je prečil prelaz visok 2400 m, v Knin pa se je spustil iz Bosanske strani, kar pomeni, da se je povzpel preko 1000 m visoko, in v tej vročini mi je rekel, da je prejšnji dan med vzponom spil skoraj 10l vode:). Nekaj časa sva vozila skupaj nato pa se je on spustil k jezeru, jaz pa sem nadaljeval proti Sinju. Od Sinja naprej sem vozil po Sinjskem polju do mesta Trilj, nato je sledil vzpon, cesta se je vseskozi vzpenjala do kraja Lovreć se je malo poravnala, na koncu pa je sledil hiter in strm spust po serpetinah v Imotski, mesto blizu meje z BiH.

V Imotski sem prišel okoli 19. ure. V Imotsku sta znani naravni znamenitosti Crveno in Modro jezero. Posebnost je to, da ti dve jezeri ležita v več sto metrov globokih kotanjah, kjer voda ne more odtekati. Gladina se ves čas spreminja, v modrem jezeru sem opazil kopalce, do jezera namreč vodi pot. Ob mojem času je bila gladina jezera globoko spodaj. Medtem ko je crvenno jezero praktično nedostopno zaradi navpičnih sten okoli njega. Ko sem si na hitro ogledal ti dve jezeri sem krenil proti Bosni, ko sem bil na meji se je že znočilo. Nato sem vozil vseskozi skozi naselja z javno razsvetljavo in ko je bilo vasi konec sem se zakampiral na neki gozdni jasi.

Tako sem tretji dan naredil 158 km, povprečna je bila kot ponavadi 18 km/h.

[otko]

4. DAN

4. dan sem štartal ob 6. uri. Šel sem do kraja Ljubuški, nato pa zavil proti Mostarju do kraja Čitluk, kjer sem se nato spustil v dolino Neretve pri kraju Biletiči polje. Nato sem pot nadaljeval po dolini Neretve proti Mostarju (to pot so mi svetovali domačini in izkazala se je za najbolj optimalno, ker mi je prihranila en vzpon:). Pa tudi dan prej iz Imotskega so mi dobro svetovali, da sem izbral prehod Dolnji Vinjani, na zemljevidu ta pot zgleda sicer malo daljša, vendar se ogneš vzponu na skoraj 800 m nad morjem.

4 km pred Mostarjem sem zavil za Blagaj, kjer je par kampov. V kamp sem prispel okrog 11. ure. Do kampa sem prevozil tisti dan 72 km z povprečjem 21 km/h. V kampu sem se nato umil, malo spočil, zaplaval v sicer mrzli reki Buni, spil 2 pivi... Tu sem mislil prespati, ker sem vedel, da me naslednji dan čaka težak vzpon na Grebak visok 1040 m.

Ker je bilo zelo vroče (v kampu so izmerili 41°C), prave sence za postavitev šotora pa nikjer, sem se okoli tretje ure popoldan oločil, da kar krenem naprej. Par kilometrov stran je zelo zanimiv izvir reke Bune - Buna Vrelo, tu namreč reka Buna priteče kar naenkrat izpod stene na plano. In to ne majhen potočič ampak kot prava reka. Ko sem si to ogledal sem se še vstavil v trgovini, kupil nekaj živeža in ob 16. uri krenil navzgor.

Najprej je sledil okoli 3 do 4 km dolg vzpon z naklonom 6 - 8% po pobočju. Nato je cesta zavila na drugo stran hriba, kjer se je cesta začela še bolj strmo vzpenjati. Po nekaj kilometrih je strmina popustila in sledila je dolga ovinkasta cesta, ki je kar ni bilo konec. Tu me je en voznik tovornjaka malo "nategnil" malo nižje, ko je bila še strmina največja me je prehitel z nekim malim tovornjačkom z odprto havbo:), malo višje pa se je ustavil na pivu. Tam je rekel, da je samo še malo strmine, nato pa, da se cesta poravna, skratka v 20 min bi moral biti v kraju Nevesinje. No v resnici sem bil tam čez kako uro in pol:) No kakorkoli že, bolj ko sem lezel v hrib bolj sveže je postajajo, tako čas kot višina sta delala zame:), proti vrhu je bil že prijeten hlad.

Vrh sem dosegel okoli 19. ure, torej po nekako treh urah vzpona, sledil je kratek spust do Nevesinja. Tam sem bil že pošteno lačen in obilno porcijo jagnjetine sem zmazal v nekaj minutah vse skupaj zalil s pivom Jelen (bil sem namreč že v Republiki Srbski - tam Ožujskega ali pa Karlovačkega pač ni več Ker se je že spuščala noč sem hitro krenil naprej in 4 km ven iz Nevesinj, na Nevesinjskem polju prespal. Noč je bila sicer kar hladna, malo se je pač že poznala višina, kajti Nevesinje ležijo precej visoko. Neverjetno koliko smeti je bilo tu, polje je sicer ogromno, ampak zgleda, da domačini smeti odlagajo kar v naravi...

4. dan skupaj naredil 118 km, povprečna je bila 16,6.

[otko]

5. DAN

Tudi ta dan sem štartal zgodaj, malo po 6. uri. Šele sedaj zjutraj se je dobro videla vsa razsežnost teh kupov smeti in človeške nemarnosti. Tudi kravja okostja in že dolgo mrtve razpadajoče živali ob cesti tu niso redek prizor.

Dan prej sem si v Nevesinjah pozabil napolniti plastenke z vodo, sedaj pa sem bil v dilemi ali naj nadaljujem brez vode in upam, da jo čimprej najdem ali pa grem 5 km nazaj v Nevesinje. Odločil sem se, da grem nazaj, tako sem izgubil kake pol ure, samo vodo je pač treba imeti vedno ob sebi. Ko sem prečkal Nevesinjsko polje je cesta zavila v neko dolino s suho rečno strugo. Zdelo se mi je, da se cesta rahlo spušča vendar tega zaradi močnega nasprotnega vetra ni bilo čutiti in takšna vožnja je zmeraj mučna. Vseskozi je bilo ob in na cesti vsepolno krav, tako vse do mesta Gačko, tu je bil ogromen peskokop in termoelektrarna. Tu sem se ustavil na eno pivo, v trgovini kupil nekaj zaloge in šel naprej.

Iz Gačkega se je cesta začela ponovno vzpenjati proti kraju Čemerno v Bosanskih planinah, prelaz je na višini 1293 m. Nato je sledil dolg spust v Sutjesko, znano po partizanski bitki in spomeniku, ki spominja nanjo. Nato je zopet sledil precej strm in dolg vzpon nato pa spet spust proti Brodu. Od tam pa je še 16 km do Ščepan polja - mejnega prehoda s Črno goro. Na Ščepan polju je bilo sicer spet precej vroče vendar nič hujšega, vseskozi prej pa je bilo zaradi višine itak prav prijetno. Pravzaprav od Mostarja dalje nisem več čutil nobene hude vročine. V kamp Grab, ki leži kakih 8 km iz Ščepan polja sem prišel okrog 19. ure. Tu je sicer kup kampov, večinoma so to kampi namenjeni raftingu. V kampu kjer sem prespal sta bila poleg vseh raftarjev večinoma Francozov še dva motorista s Poljske.

Vsega skupaj je bilo ta dan 155 km.

[otko]

6. DAN

Ta dan sem štartal iz kampa ob pol devetih. Najprej sem moral pol ure potiskati kolo ven iz kampa po strmem makadamu (na netu ni nikjer pisalo, da je do kampa tako slaba cesta) nato je sledil spust do Ščepan polja. Iz Ščepan polja se je cesta pričela vzpenjati v kanjon Pive. Kmalu so se začeli tuneli, ki so seveda neosvetljeni, nekateri pa dolgi tudi nekaj sto metrov. Samo upal sem, da jih bo čimprej zmanjkalo, ampak tunelov kar ni in ni zmanjkalo. Sploh v dolgih tunelih nisem imel ravno najbolj prijetnega občutka, kajti bila je čista tema, imel sem sicer naglavno svetilko, vendar sem komaj kaj videl.

Za elektrarno Mratinje leži ogromno Pivsko jezero, dolgo okoli 50km, jez je visok 220m...

No okoli 12. ure sem prišel do odcepa za Durmitor. Sedaj me je čakal najtežji vzpon, vzpon na Durmitorsko sedlo na višini 1907 m. Strmina je največja prvih nekaj kilometrov, na znaku piše naklon 10%, ampak to je povprečni naklon, na posameznih odsekih je naklon zagotovo večji. Ampak vsaj hitro dobivaš višino, mislim, da sem že po nekaj kilometrih pridobil vsaj 500m višinske razlike. Do kraja Trsa na višini 1434 m je sicer bilo 11 km.

Tja sem prišel po okoli 2 urah vzpona, tam pojedel postrv s krompirjem in okoli tretje ure krenil naprej. Do vrha sem moral premagati še okoli 500 m višinske razlike, mogoče celo malo več, ker je cesta dvakrat šla celo malo dol. Sicer kake hude strmine ni bilo več, se je pa cesta vlekla kot kurja čreva. No vseeno sem malo pred 18. uro prišel na Sedlo 1907 m visoko.

Gor je bilo že pošteno hladno, tudi zaradi vetra, tako da se gor nisem ravno dolgo zadrževal. Spustil sem se proti Žabljaku, vmes se ustavil pri nekem kmetu, kupil nekaj sira malo podebatiral in kmalu sem prispel v kamp Ivan Do. Kamp leži skoraj ob Črnem jezeru z lepim razgledom na okoliške gore. V kampu so bili večinoma samo Čehi, Poljaki in Francozi, nekaj pa je bilo tudi Slovencev. V Žabljaku sem ostal 2 dni, tudi zaradi dobre družbe v kampu...

Naslednji dan sem se povzpel na Savin kuk, ker nisem imel primerne obutve sem šel gor z sedežnico, ki pelje skoraj do vrha, do višine 2200m. Tako, da do vrha ni bilo več daleč. Zanimivo je, da so gor v hribih skoraj izključno tujci, domačinov sploh ni. Tudi lastnik kampa, ki leži takorekoč ob vznožju gora še nikdar v življenju ni bil na nobenem vrhu, niti ni vedel kateri vrh je najvišji...Sestopil sem peš in zaradi tega so me potem še dva dni bolele noge, vidi se, da hoje nisem ravno vajen, mogoče pa tudi zaradi neprimerne obutve. Kajti po vseh dnevih kolesarjenja nisem čutil nobenih bolečin ali "musklfibra" zaradi kolesarjenja.

Torej 6. dan sem šel iz Ščepan polja do Žabljaka, naredil sem 88 km, povprečje je bilo 13km/h, ve se zakaj

Skupaj je bilo vseh kilometrov do sem 851.

[Brihta]

Jst skor vsak dan nardim eno kolesarko furo.

25km do šihta pa nazaj.

Slikc ne bom limal k ni kaj za pokazat.

[otko]

Še malo za konec, po dveh dnevih v Žabljaku sem se odpravil proti Podgorici. Ker sem se želel ogniti kanjonu Morače sem se spustil V Šavnik, tu je res letelo (tudi 75 km/h , nato pa je zopet sledil vzpon do višine 1400m, ko sem to premagal pa sem bil dokončno rešen hribov . Nato se je cesta celih 20 km spuščala proti Nikšiču, nato pa je bilo do Nikšiča vseskozi rahlo navzdol. Tudi od nikšica do Podgorice je bila ravnina ali pa navzdol. Po 140 km sem okoli pete popoldan prispel do Podgorice. Vsega skupaj je naneslo ravno malo več kot 1000 km. S tem se je kolesarski del potovanja končal. Naslednji dan sem šel na vlak za Beograd, kjer sem ostal nekaj dni, ampak to ne spada več v to temo:)

Kaj reči za konec, srečal sem veliko zanimivih in prijaznih ljudi. Tudi precej motoristov iz Slovenije, pa kolesarjev itd...

Od blizu videl kako ljudje živijo po teh krajih, njihov način življenja...

Z zdravjem nisem imel nikakršnih težav, noge so mi odlično služile, in dokler bo tako je prav, da se jih tudi uporablja:) Edino zaradi klime, ki je bila v sobi v Podgorici me je potem naslednji dan na vlaku za Beograd malo bolelo oko in grlo, sicer pa nič resnega. To je na kratko to, če koga karkoli zanima naj kar vpraša. Lp

[Sanda7]

svaka čast

[halls]

Odvisno, kje greš gor -po Mislinjskem grabnu jih je v obe smeri 55 kilometrov, pod skakalnicami (za Tolsti vrh) pa 62. Iz SG. Izgubiti se pa res nimaš kje. Na vsakem križišču so leseni kažipoti s sliko kolesa in smerjo. Jaz sem porabil dobre štiri ure, veliko slikam vmes. Meni je ta druga pot (tik preden bi se spustil po Mislinjskem klancu, zaviješ levo po asfaltu za Tolsti vrh), lažja in lepša -se gozd tu in tam odpre in je razgled. Po grabnu je pa samo drevje, kot bi po tunelu vozil. Je pa še ena pot iz Mislinje -za Tolsti vrh, potem pa čez par kilometrov za Paka/Rogla gledaš. Položnejša, pa malo daljša. Bo treba sprobati, tam pa še nisem peljal.

Da povem,kakšno neumnost sem včeraj ušpičil..... Mi je nerodno malo:

Avto sem pustil v okolici negdanjega Korobenza,pol pa lepo na izi do Mislinje po kolesarski,ki je mimogrede lepo čista....

Zavijem za Tolsti vrh,pot vodi pod skakalnicami. Pridem do križišča,kjer je označena kolesarska za Tolsti vrh -Rogla in desno Paka-Rogla..... Ne vem kaj mi je bilo,da sem zavil desno....

Asfalt,veliko po gozdu,pol pa čudovita panorama!!!!

In potem se začne cesta spuščat.... Seveda furam na polno,in nekje spregledam kažipot za Roglo.

Da skrajšam: namesto na Rogli,sem končal v Vitanju. :-)

No,iz tega sem se naučil,da so Vitanjški in Mislinski klanec veliko bol komot za prevozit z motorjem,kot pa z avtom. :grim