Depresija

[Climber116]

:wacko: juter pa popravc :headbang:

Popravljeno Julij 1, 2008. Popravil Climber116

[sjeng]

:wacko: juter pa popravc :headbang:

Sej maš še en rok... če pa padeš v depro se ga pa mal zakad, baje ful pomaga

[vapotek]

:wacko: juter pa popravc :headbang:

Kaki luzer!!! Jaz se raje ubijem ko da mam popravca... :P

[xr800]

Odpri se nam in pomagali ti bomo. :yes:

Vapo ritensko se nea odpiraj..... :rolleyes:

[greenninja]

Vapo ritensko se nea odpiraj..... :rolleyes:

Le pred kom si ga na to opozoril in/ali, če bi se odprl ritensko, bi znalo bit, da pade v depresijo? :hmm:

[xr800]

Le pred kom si ga na to opozoril in/ali, če bi se odprl ritensko, bi znalo bit, da pade v depresijo? :hmm:

Kaj pa ti misliš?? gotovo da pade..... v depresijo mislim :D

Popravljeno Julij 1, 2008. Popravil xr800

[xr800]

:wacko: juter pa popravc :headbang:

Najlepše kar si ti lahko zgodi junija..........eh, boš že zrihtal............ :evilgrin:

[motoristek]

Najlepše kar si ti lahko zgodi junija..........eh, boš že zrihtal............ :evilgrin:

Ti si pa mene spravil v depresijo... :rolleyes:

[xr800]

Ti si pa mene spravil v depresijo... :rolleyes:

Bogi, bogi.......boš že prilezo vun.......... :yea1:

[motoristek]

Bogi, bogi.......boš že prilezo vun.......... :yea1:

Bo trajala do 15.8..... :kva2:

[Climber116]

Sej maš še en rok... če pa padeš v depro se ga pa mal zakad, baje ful pomaga

:P ja sej drugi rok grem pa matematko...

jebat ga, pač sm mal spau čez let, sej bo .)

Kaki luzer!!! Jaz se raje ubijem ko da mam popravca... :P

:glare:

[moto rider]

Jaz sem bil pa zadnjič v globoki depresiji... :wacko:

Death Valley, Callifornia. :P :D

[bikez]

Jaz sem bil pa zadnjič v globoki depresiji... :wacko:

Death Valley, Callifornia. :P :D

To pa je zajebano!!!!!

[RAF]

Jaz sem bil pa zadnjič v globoki depresiji... :wacko:

Death Valley, Callifornia. :P :D

jaz pa v Diablo Canyon...ups...sam sem bil na hribu... :unsure: :unsure:

[benderman]

no da vam jaz strokovno razložim kaj je to depresija:

a.) območje, na katerem so vrednosti doloočenega pojava ali razmer nižje kot v

okolici, npr. ciklonsko območje nizkega zračenega tlaka

ali

b.) udorina, kotlina: območje, katerega površje, kopnina ali nivo jezera, leži nižje

od gladine sosednjega morja

primer depresije: nizozemska

:lol1:

Se strinjam

[gregorius]

if (typeof(theTemplate) != 'undefined' && theTemplate.hasFlashNavigation == "true") { if (window == window.top || parent.document.location.href.indexOf("main.html") == -1) { document.body.style.backgroundColor='#' +theTemplate.contentBGColor ; document.location.replace( __path_prefix__ + "/main.html?src=" + jencode(document.location.pathname + document.location.search)); } else { document.body.style.backgroundColor='#' +theTemplate.contentBGColor ; } } Ali ste v zadnjih dveh tednih (ali dlje) opazili katerega od naslednjih simptomov skoraj vsak dan?

A. Ste žalostni, potrti, brezvoljni?

B. Ali ste izgubili zanimanje in veselje za večino vsakdanjih opravil (delo, hobiji, odnosi z bližnjimi)?

Če ste na zgornji vprašanji odgovorili z »Ne«, najverjetneje nimate depresije.

Če ste na eno ali obe vprašanji odgovorili pritrdilno pa nadaljujte z vprašalnikom.

Ali ste v zadnjih dveh tednih (ali dlje) opazili katerega od naslednjih simptomov skoraj vsak dan?

1. Zmanjšan apetit ali prenajedanje?

2. Nespečnost, težave pri uspavanju, prebujanje ponoči?

3. Pretirana in neobičajna zaspanost (dremanje, zgodnje odhajanje v posteljo)?

4. Pomanjkanje energije, stalna utrujenost, upočasnjenost?

5. Manjša aktivnost ali manjša zgovornost kot običajno?

6. Nemir ali razdražljivost?

7. Izogibanje družbi bolj kot običajno?

8. Izguba zanimanja in veselja za prijetne aktivnosti, tudi za spolnost?

9. Pomanjkanje veselja ob prijetnih dogodkih, kot so pohvale, napredovanja, darila?

10. Občutki manjvrednosti, pretirana samokritičnost?

11. Slabša učinkovitost in uspešnost v šoli, na delu ali doma?

12. Manjša sposobnost prevzemanja vsakdanjih obveznosti in

odgovornosti?

13. Raztresenost, slaba koncentracija ali neodločnost?

14. Razmišljanje in/ali pogovarjanje o smrti in samomoru?

15. Ste bili kdajkoli v preteklosti nenavadno srečni in pretirano aktivni dlje kot dva tedna?

Če za vas držita trditvi A ali B in ste na 5 ali več zgornjih vprašanj odgovorili z »Da«, obstaja možnost, da trpite zaradi depresije. Če pa ste pritrdilno odgovorili tudi na vprašanje 15, imate morda bipolarno motnjo razpoloženja, pri kateri se depresivne epizode izmenjujejo z maničnimi.

Pogovorite se s svojim zdravnikom, ki vas bo pregledal in vam predpisal zdravilo proti depresiji (antidepresiv).

tisti, ki se tu najdete ste žal f kurcu, vsi negativni pa takoj na :beer2:

[umetnica51]

Torej; imel sem hude težave z depresijo. Zaradi tega sem izpustil skoraj celo sezono motorizma. Zaradi hudih težav sem si poiskal strokovno pomoč. Pomagala so mi edino številna zdravila. Spomnim se, ko je bila edina misel ki sem jo mislil misel na samomor. Skušal sem ga celo narediti. Celih 6 let sem pomišljal na to. Ne spomnim se, da bi imel kdaj sploh voljo do življenja. Nekateri pravijo, da padejo v depresijo samo ljudje ki se izogibajo družbe. Pri meni to sploh ni bilo res. Jaz sem bil zelo veliko v družbi, sem pa se je začel izogibati ko so simptomi bolezni postajali močnejši. Sploh sem se začel izogibati prijateljev in telefonskih klicev. Zelo žalostno. Ker sem moral jesti zdravila tudi nisem smel piti in tako sploh nisem več povohal družbe, s katero smo prej veliko pili. Postajal sem vedno bolj sam zase. Spomnim se novega leta 2007. Tako žalosten nisem bil še nikoli. Sam, brez upanja, na tleh. Se pa mi je stanje potem izboljšalo, spet sem vozil motor, ga tudi razbil in zadnji čas tudi pokvaril. Upam da se bo razpletlo čim bolje in enako želim tudi vam.

RHonda :notworthy:

Neki najbolj pogumnega je,ko človek prizna in deli svoje boleče izkušnje z drugimi...Danes sem malce bolj brskala po razno raznih temah in končno našla najbolj bolečo temo mojega življenja -DEPRESIJA :closedeyes:

Meni je depresija vzela 7 let življenja...Morda bom nekoč zbrala pogum,da o tej svoji hudi preizkušnji kaj napišem.

[vinko40]

U51 se strinjam z tabo. O stvareh,ki te taejo je potrebno spregovoriti.Ampak to je najbolje z ljudmi,ki so imeli potobne probleme,kajti oni bodo najbolši posušalci in sogovorniki. Preverjeno iz mojih življenskih izkušenj. Nikol si ne bi mislil ko sem te v živo spoznal,da bi ti lahko imela take probleme. Iz nekaj tvioh izjav pa sem zaslutil nekaj. U51 ti si okej vredu deklica le dobrega poštenega fanta rabiš pa bo .

[umetnica51]

U51 se strinjam z tabo. O stvareh,ki te taejo je potrebno spregovoriti.Ampak to je najbolje z ljudmi,ki so imeli potobne probleme,kajti oni bodo najbolši posušalci in sogovorniki. Preverjeno iz mojih življenskih izkušenj. Nikol si ne bi mislil ko sem te v živo spoznal,da bi ti lahko imela take probleme. Iz nekaj tvioh izjav pa sem zaslutil nekaj. U51 ti si okej vredu deklica le dobrega poštenega fanta rabiš pa bo .

Vinko....

Vsi imamo za seboj zanimive zgodbe svojega življenja,a najbolj pomembno je da se poberemo in gremo naprej

Važno je da moški zna plesat in seksat....... Pa da me bo znal nasmejat

[ImenitnaPriložnost]

[umetnica51]

MOJE TRPLENJE...MOJA POT IZ DEPRESIJE 1 DEL

Pri 18 letih sem uspešno končala srednjo aranžersko šolo,a po končani šoli zaposlitve v aranžerstvu ni bilo,doma pa vse večji pritiski,

naj si najdem službo...Poleg mene je bilo v hiši še 5 šolo obveznih otrok,mama je pridno delala v trgovini,oče kmetoval....

A jaz lepega dne nisem zmogla več...Iskanje službe pri 18 letih in pritiski doma so me pahnili na sam rob... Preko študentskega servisa v bližnji proizvodnji žal nisem mogla več delati,na "šverc" pa me šefica ni hotela vzeti...

Počasi, DOBESEDNO ČEZ NOČ sem začela padati v hude depresije, začela sem se izogibati družbe,nisem več govorila,le z očetom sem spomladi hodila na njivo in potiho vsak večer jokala... Občutki manjvrednosti so v meni rastli hitreje kot gobe po dežju... Komaj sem čakala jesen in potem zimo,da sem se lahko še bolj skrila pred svetom....Domači so me takrat Hvala Bogu pustili pri miru,sej sem doma vsak dan kuhala in pekla same dobrote za vso družino,likala in pospravljala...Zvečer pa sem v svoji skromni sobici risala znamenite črno-bele risbe...Risbe polne gorja in osebnega trplenja...A te risbe so me pomirjale tako kot pisanje v dnevnike....

A neko jutro sem se odločila narediti konec temu nerazumljivemu strahu pred ljudmi in žalosti brez konca in kraja...

Dolga zgodba...Naj bo za danes dovolj... Lahko pa priznam,da me je iz depresije nenazadnje REŠILO SAMO DELO IN nekaj tiste vere v Boga,da bom nekoč zbrala pogum in šla med ljudi,ki jih imam nenazadnje takooo zelo rada....In čiščenje stanovanja,okopavanje na njivi in risanja pozno v noč in pisanja svojih vsakodnevnih "dosežkov" v skrivni dnevnik... Nenazadnje pa veliko skrite volje in želje po postavitvi novih in novih razstav,da ne govorim o vseh možnih kasnejših zaposlitvah...Od pomožne mizarke do voznice viličarja... Pa še nekaj me danes drži pokonci. Delo z otroci v mladinskem centru in obiskovanje starejših na domu...Ko misli obrneš k sočloveku v stiski,ko veš da si mu vsaj malo polepšal dan...Potem ne rabiš nič več v življenju,kajti vsak nasmeh in ozdravitev ljudi okoli mene je meni osebno največje darilo na tem svetu :notworthy:

[lasagna]

Tudi jaz živim v depresiji dlje kot večina Nizozemcev. Imam vsaj izgovor, zakaj poslušam zateženo muzko. (to so dejstva, ne zajebancija).

[zmilan]

MOJE TRPLENJE...MOJA POT IZ DEPRESIJE 1 DEL

Pri 18 letih sem uspešno končala srednjo aranžersko šolo,a po končani šoli zaposlitve v aranžerstvu ni bilo,doma pa vse večji pritiski,

naj si najdem službo...Poleg mene je bilo v hiši še 5 šolo obveznih otrok,mama je pridno delala v trgovini,oče kmetoval....

A jaz lepega dne nisem zmogla več...Iskanje službe pri 18 letih in pritiski doma so me pahnili na sam rob... Preko študentskega servisa v bližnji proizvodnji žal nisem mogla več delati,na "šverc" pa me šefica ni hotela vzeti...

Počasi, DOBESEDNO ČEZ NOČ sem začela padati v hude depresije, začela sem se izogibati družbe,nisem več govorila,le z očetom sem spomladi hodila na njivo in potiho vsak večer jokala... Občutki manjvrednosti so v meni rastli hitreje kot gobe po dežju... Komaj sem čakala jesen in potem zimo,da sem se lahko še bolj skrila pred svetom....Domači so me takrat Hvala Bogu pustili pri miru,sej sem doma vsak dan kuhala in pekla same dobrote za vso družino,likala in pospravljala...Zvečer pa sem v svoji skromni sobici risala znamenite črno-bele risbe...Risbe polne gorja in osebnega trplenja...A te risbe so me pomirjale tako kot pisanje v dnevnike....

A neko jutro sem se odločila narediti konec temu nerazumljivemu strahu pred ljudmi in žalosti brez konca in kraja...

Dolga zgodba...Naj bo za danes dovolj... Lahko pa priznam,da me je iz depresije nenazadnje REŠILO SAMO DELO IN nekaj tiste vere v Boga,da bom nekoč zbrala pogum in šla med ljudi,ki jih imam nenazadnje takooo zelo rada....In čiščenje stanovanja,okopavanje na njivi in risanja pozno v noč in pisanja svojih vsakodnevnih "dosežkov" v skrivni dnevnik... Nenazadnje pa veliko skrite volje in želje po postavitvi novih in novih razstav,da ne govorim o vseh možnih kasnejših zaposlitvah...Od pomožne mizarke do voznice viličarja... Pa še nekaj me danes drži pokonci. Delo z otroci v mladinskem centru in obiskovanje starejših na domu...Ko misli obrneš k sočloveku v stiski,ko veš da si mu vsaj malo polepšal dan...Potem ne rabiš nič več v življenju,kajti vsak nasmeh in ozdravitev ljudi okoli mene je meni osebno največje darilo na tem svetu :notworthy:

Depresija v človeku povzroči občutke utrujenosti, izčrpanosti, odvečnosti, nevrednosti, obupa in nemoči; zaradi bolečine, za katero zdravnik ne najde organskega vzroka, se bolnik lahko počuti kot »simulant«. Takšne črne misli in občutki so del depresije in se nikakor ne skladajo z resničnostjo.

Zato ne verjemite sebi in svojim občutkom. Ti bledijo in izginjajo, ko postaja zdravljenje učinkovito.

To boste pospešili, če boste upoštevali naslednja priporočila.

Ne postavljajte si težko dosegljivih ciljev in ne nalagajte si prevelikih odgovornosti.

Velike naloge razdelite v več manjših, rešujte jih po vrsti, ne vseh hkrati.

Od sebe ne pričakujte preveč, kajti to lahko poveča občutek neuspešnosti.

Poskušajte biti v družbi, čeprav se vam zdi, da bi vam bolj prijala samota.

Udeležujte se dejavnosti, ki vas lahko razvedrijo. Ukvarjajte se s športom, pojdite v kino, na družabna in verska srečanja. Ne bodite pa razočarani, če vaše razpoloženje ne bo takoj boljše.

Vzemite si čas, da boste v miru pojedli, hrana pa naj bo privlačna na pogled, okusna, sveža in zdrava.

Skrbite za svoje telesno počutje in telesno kondicijo. Razgibajte se, pojdite v naravo, tudi v mestu čim več hodite peš.

Skrbite za svojo zunanjost, negujte svoje telo, tudi če se vam zdi odveč, bodite pozorni na to, kako ste oblečeni, kakšen je vaš videz.

Ne utapljajte svoje potrtosti v alkoholu, tudi kadar imate občutek, da bi to izboljšalo vaše počutje.

Ne poskušajte lajšati bolečin s protibolečinskimi zdravili. Učinek bo le kratkotrajen, bolečina pa nato še hujša.

Odložite velike življenjske odločitve. Dokler traja depresija, ne menjajte službe, ne poročajte se in ne ločujte, ne da bi se posvetovali s kom, ki mu zaupate in vas vidi bolj realistično, kot se vidite sami.

Ne pričakujte, da bo vse hitro prešlo samo od sebe; to se zgodi redko. Ne zvalite krivde nase, če izboljšanje ni tako hitro, kot ste pričakovali.

Nikar ne premlevajte svojih črnih misli in jih ne sprejemajte kot realnost. So le del depresije in bodo prešle, ko bo minila.

Pomembno je, da o svojih težavah govorite, čeprav se počutite izčrpani in nezanimivi za druge. Domači in prijatelji vam lahko pomagajo samo, če vedo, kako je z vami. To pa jim lahko poveste le vi, nihče ne more tega storiti namesto vas.

Ne jemljite nobenih zdravil po lastnem preudarku in glede zdravil upoštevajte samo nasvete svojega zdravnika.

*----------------------------------------------------------

Zgoraj je izveček iz priporočila za zdravljenje depresije.Zdelo se mi je pomembno to pilepit saj

sem sam pred oho leti doživljal nekaj podobnega, mogoče ne v tako hudi obliki, ne vem , sem si pa pomagal s tem, da sem se začel veliko gibat, kar mi je prišlo nekako v kri in sem počasi začel komaj čakal,da pride čas za to.Drugo, pa da sem spoznal, da za tem tiči moj način razmišljanja, moj odnos do resničnosti, ki pa ga 'lahko spremenim', že to pa da človeku občutek ,da lahko obvladuje in osmišlja svoje življenje.

[brojedan]

Najbolj zanimivo pri depresiji je pa to, da ljudje, ki so v resničnih težavah, ko gre za preživetje - kaj hitro pozabijo na depro.

Me zanima, če bi kdo razmišljal o depri in "gojil črne misli", če bi ga napadel lev.

::::::::::::::

PRO7 je naredil zanimiv poskus s fobijami. Pravimi, potrjenimi z dokazili.

Npr.:

Ženska se histerično, "živčnozlomsko" boji podgan. Prava, resnična fobija. Registrirana pri za to pooblaščenih strokovnjakih. Povabijo jo v studio, kjer pripravijo meter visoko ograjo s premerom 30+ metrov in vanjo spravijo nekaj 100 podgan, ki kar gomazijo ena čez drugo. Ženska se kar trese ko jih vidi. Preden ji razložijo nalogo.

Naloga: bosa mora priti preko bazena, med podganami do druge "obale", kjer jo čaka na mizici šatulja in v njej 10.000 DM (takrat so bile še marke).

Kaj mislite, kaj se je zgodilo?

:naughty:

"Dojtche puntza" je gladko pozabila na fobijo ... no, ne čisto - malo je le vihala nos, se tresla, zmrdovala in zavijala oči med tem, ko je počasi (da ne bi kake pomendrala) bosa hodila med podganami in so ji le-te lezle po nogah ... pricapljala do denarja in ga pobasala.

Ja - povabili so jo spet čez 2 tedna, ko je povedala, da je s fobijo opravila in v dokaz v roke vzela in pestovala sicer udomačeno pa vendar podgano.

________________

Hja ... tkotoje. Bog si ga vedi kaj je res in kaj ne. Po moje so "antidepresivi" samo fora farma-industrije in je te zadeve kaj lahko ODPRAVITI (ker zdravljenja ni treba) s pravim pristopom.

VEM, da se da depresije popolnoma odpraviti s hipnotičnim treningom, avtogenim treningom in raznimi meditacijami. Ampak kdo bo pa to delal, če je lažje žreti tablete in sekirati okolico, farmacija ima pa dobičke.

NE POZABITE: farma-industrija potrebuje bolnike in ne zdravih ljudi. Zato dela le "zdravila" za lajšanje simptomov, v želji, da je človek čim dlje bolan.

Popravljeno Julij 24, 2011. Popravil brojedan

[soncy]

in kaj ima strah ali fobija skupnega z depresijo? ničesar.

po tvoje psihiatričnih bolezni ni in te veje medicine sploh ne potrebujemo...žal se motiš, tudi kost se sama zaceli, pa vendar se tega ne poslužuje nihče...tudi glavobol enkrat mine, pa vendar če je hudo vzamemo tableto...torej, če boli telo je treba pomagat, če boli duša si pa norec al kaj.

definicija zdravja je....zdravje je stanje popolne telesne, duševne in družbene blaginje in ne samo odsotnost bolezni ali okvare.