VTISI IZ DNEVNIH VOŽENJ 2011

[exclan]

Mogoče bi bilo pametno, da bi take zanimive ceste občasno zaprli za vse, razen za motoriste, da bi lahko taki tipi ogrožali le sami sebe.

Scarabeo

Ubogi se mi smiliš ker si tako ogrožen.

[Dr_Jakob]

In kaj naj bi bilo na tem posnetku tako zelo ogrozajocega? Okej, uno prehitevanje je bilo rahlo čudno, ampak ostalo pa zgleda pravzaprav prav pocasno.

p.s. Sej ste opazli, da je posnetek rahlo fast forwardiran, ne? Al se vam kritikom tud tolk ne da pogledat, preden pisete nebuloze?

Popravljeno Avgust 24, 2011. Popravil Dr_Jakob

[Samorai]

Meni se sploh ne zdi da bi voznik pretiraval in vozil PREhitro, dobro vožnja je malo bolj športna ampak še vedno daleeeeeeeeč od meja zmožnosti.

[exclan]

Samorai tebi ne pa tudi Dr J. ne ampak nekateri so ob pogledu tega vida zagroženi ,ogroženi in prestrašeni kaj si ta fant upa po cesti delat jao jao kdo je vam sploh dal izpit za motor predvsem kdo vam je dovolil nakup motorja in obisk ceste leti na scarabeo in motogp1999 ki po vsej verjetnosti razen kake prdalice od 50cc še ni sedu na motor.Drugače kot pravi Dr.J video je pospešen.

[Robertjur]

Eh bojsi če vam naloudam 1x speed muvija bote zaspal zravn. Takle muvi je narejen iz 4 urnega posnetka ki je sicer totaln dolgcajt!! Kakih norcev pa prosim ne z mano primerjat! Preden ste kritični do drugih se najprej zamislte nad sabo!(če sploh mate to funkcijo??) Vsak je le sam zase normalen in u lajfu še nisem srečal primerka na cesti ki nebi bil svojevrsten psihopat he he!!

Nekateri vozite tako svojeglavo da se drugi pobijajo zarad vas

Nekateri zares drvite kt 100 mater (jest zih nisem med njimi)

Nekateri ste preprosto ovira na cesti

Nekateri preprosto ne zaznavate soudeležencev na cesti

Nekateri pa itak sploh niste na cesti in sam nabijat po kompih!!

[monsterogi]

Heh!! Smo šli čez Šoštnj na Golico (parkrat) pa prek Jezerskega nazaj

Res fletna furca, ampak precej hitra.

Sori, ampak ta posnetek je FFWD!

[snoopek]

keri debil!!

In zakaj je zdj debil? Js v tem ne vidim nič spornega. Itak je pa posnetek FFWD?! Aja, mogoče nisi opazil in si mislil, da se pelje 200+ čez ovinke.

Ne moreš človeka kr zmerjat z debilom, če niti ne veš kaj govoriš!

[pajkica]

a se ne znate drugje kregat? :surrender:

[Zivnorc]

a se ne znate drugje kregat? :surrender:

...maš prov...si greva h tebi na ušesa šepetat

[aleksandergabriel]

:topic:Moderatorji dejte malo popucat to temo, jest bi rajši vtise iz izletov bral

[motozajebant]

in zelo prijetna tema ratuje podobna ostalim..... :S

[exclan]

ratuje zaradi določenih osebkov ki zmerjajo z debili in fake moralisti potem se zaradi takih tema poserje .Mislim da je za to tema o nabijanju in motogp1999 in scarabeo se lahko spakirata tam in nehata moralizirat in označevat ljudi z debili ker ste samo začela nekaj kar se ne da ustavit.

[Robertjur]

Mogoče bi blo pa fino če bi tema bla kar brez možnosti komentiranja!!?? Sej v osnovi je prikazna zadeva in ne parlametarna .

[suzuki]

Hola,

ker sem po enem mesecu potepanja spet doma (trenutno ) lahko napišem poročilce z motodela tega potepanja - izletek na Šolto

pravzaprav sem se malo zamislil nad dejstvom, da že ene pet ali šest let nisem bil na morčku, mislim tko za več dni skupaj, in ko sem izvedel da imajo prjatli še prostor za prespat, sem se odločil da zdej je pa dost abstinence - morček, evo prihajam

na pot me je pospremil prjatu KeC s svojo novo pridobitvijo (še 1x čestitke, stari, pa srečno!) štart kot ponavadi iz Vrhnike, pa skozi Logatec in ride do Postojne, tam pa na levo, čez Knežak v Ilirsko Bistrico, kjer sem še zadnjič napojil Lubico z zelenim, 100-oktanskim OMVjevim bencinčkom - seveda ni šlo čist tko gladko, ker sva z Lubico čakala eno blontno gospo da je najprej natankala ogromnega Audija, potem je šla plačat, pa najbrž na kavico, pa na WC, pa na manikuro in depilacijo, pa najbrž še kam, sej je ni bilo 20 minut - tudi njen japonski sopotnik ni imel pojma kje je, kaj dogaja in je bil že zelo bled... verjetno ga je matral grozljiv občutek obupa kaj naj naredi, če so njegovo gostiteljico morda ugrabili Nezemljani in bo ostal sam v tej v tuji, barbarski državi...

no, gospa je končno le prišla, a tudi ko je sedla v avto, ni mogla speljat več kot minuto - najbrž je medtem reva pozabila kako, kje se ga vžge... sej sem že hotel pristopit in jo jst užgat, khm, mislim ji vžgat avto, ampak ji je nekako le uspelo in z neznansko spretnostjo je v le nekaj minutah parkirala avto nekaj metrov naprej, sredi izvoza na glavno cesto in spet odšla... ne vem kam, pa tudi zanimalo me ni ker sem medtem že natankal Lubico (KeC je že zdavnaj napojil svojega GigSrčka) in prav židane volje sva zapustila črpalko, medtem ko so si avtomobilisti čohali glavo kako priti mimo centralno parkiranega megaAudija na glavno cesto...

ceste so bile kar polne plehnatih škatel turistov, zato vožnja ni bila glih največji užitek, a bolj ko sva se bližala meji manjša je bila gužva, kot da ni vrhunec turistične sezone za mejo je blo treba zavit na AC, a le za par kmjčkov, do prvega izvoza; tam spet na lepo ovinkasto staro cesto proti Reki, dokler nisva zavila na obvoznico. pri izvozu za Grobnik je KeC pomahal in zavil proti domu, jst pa sem nadaljeval po AC še nekaj kmjčkov do odcepa za Krk in potem zavil na magistralo do Splita...

hja, Jadranska magistrala... nekateri jo imenujejo tudi cesta vseh cest, čeprav nisem nikoli razumel zakaj, saj je - razen odseka od Karlobaga do (skoraj) Paklenice - zmerno do pretežno zrukana, sesuta, bedna... sumim da jo tako imenujejo zato, ker še nikoli niso bili na Sardiniji in imajo zato popačeno predstavo, da je to kao zlo fajn cesta ampak mene je neka čudna, sprevržena logika (pri)silila da če že grem na morje, se moram tudi peljat ob morju...

gužve ni bilo pretirane, vsake toliko kmjčkov sem ujel "zgoščenino" kakih 10, 15 avtov, ki so se kot srednja žalost vozili za (večinoma) italijanskim bivalnikom, ki je zmogel po bolj ravnem delu ceste celo do 60 km/h (če je bilo navzdol, seveda) za naju z Lubico to ni bila posebna ovira, samo gasa in mimo, do naslednje "zgoščenine", kjer sva ponovila vajo...

od Karlobaga do Paklenice se je dalo celo uživat v lepih ovinkih na skoraj prazni cesti; v Paklenici sem tudi spet napojil Lubico, a je reva dobila le zeleno 95ko, sej 100ke ni bilo... Lubica je bila še bolj pridna kot ponavadi, saj je kljub vročini popila le 5,1 l/100 na tem delu magistrale sva uživala v prijetnem LS tempu, ostalo pa čist na izi, počitniško... to je bila tudi testna vožnja, prvič sem namontiral top-case, k isem ga dobil skupaj z Lubico, in moram povedat da je sicer zelo praktičen, a tudi ZELO poviša težišče, zato sem moral Lubico "metat" iz enega nagiba v drugi s precej večjo silo kot ponavadi... ampak zato pa sem testiral zadevo, zdej vem da bom naslednjič (v soboto zjutraj ) spet privezal nahrbtnik na zadnji sedež

ob treh sva bila v trajektnem pristanišču v Splitu, s karto za Rogač v žepu; prijazna in fletna študentska redarka mi je čuvala Lubico kjer se ne sme parkirat, da sem lahko hitro skočil kupit karto - hvala

urica čakanja na trajekt je med SMSKanjem hitro minila, in že sem med prvimi zapeljal Lubico na trajekt; seveda me je mornar, ki je bil zadolžen za nakladanje samo čudno gledal, ko sem mu rekel da bi rad privezal Lubico, ki ima samo stransko stojalo, a mi je le povedal kje imajo vrvi oz trakove za privezat, tako da sem lahko hitro zavezal Lubico in se šel brezskrbno oddahnit v prijetno ohlajen barček... seveda je to svetlobna leta daleč od pristopa francoskega mornarja, ki mi je sam prinsel pouštrčke za Lubico in jo, naslonjeno na pouštrčke, nežno privezal da se ne bi prevrnila, ko sem se peljal iz Sardinije na Korziko, ampak tak je pač bratski hrvatski pristop k turizmu

v Rogaču sem imel še dobrih 10 kmjev do Stomorske, kjer je bil moj cilj; prijatelji so me že čakali in moje morčkanje se je lahko začelo imeli smo se prav fletno, vreme je bilo čudovito, morček - tako kot pivo - ravno prav hladen, en dan sem šel celo lovit ribice s sinom od gazde, pa sva ujela eno manjšo tuno, dobrih 50 kilogramčkov je imela... ravno prav čudovito okusnih in sočnih zrezkov za našo veselo družbo

po zabavnem in športnem tednu polnem uživanja, sva se z Lubico odpravila domov; vremenska napoved ni bila preveč obetavna, a dež v jugu Kure naj bi proti večeru ponehal, zato sem tako splaniral tudi pot... pa mi ni nič pomagalo, prvi postanek sem bil prisiljen naredit le nekaj kmjčkov iz Splita, saj se je v hipu ulilo kot iz škafa, zato sem hitro zavil pod streho na črpalko - kar se je v 15 minutah izkazalo za izjemno pametno potezo, ko se je dež prelevil v pravo dalmatinsko "nevero": pihalo je ko sam satan, da sem mislil da bo strgalo/odtrgalo zastave, začela je padat toča, ki se je iz minute v minuto debelila, dokler ni bila velika kot prepeličja jaca

ubogi turisti so se zaman poskušali skrit pod streho, saj črpalka ni bila velika, pa še večino prostora so zavzeli avti črpalkarjev... tako sem lahko videl nesrečnega Čeha z novim Citroenom C4 Picasso, ki je žalostno objemal svoj v žogico za golf predizajniran avto

v slabe pol ure je toča ponehala, potem je tudi nevera počasi prešla nazaj v deževje in čez kako uro je ponehal tudi dež in kmalu sem se lahko odpravil naprej; a ker sem izgubil več kot dve uri, sem se odločil da grem ta dan samo do kampa malo pred Zadrom in prespim pri prijateljici ki je tam na morju

no, naslednji dan sem po poznem zajtrku osedlal Lubico in se odpravil proti domu; ceste so bile še bolj prazne kot pred enim tednom, do Karlobaga je šlo kar veselo, tam pa je nebo nad/pred mano postajalo vedno bolj temno črno in tik pred Crikvenico je tudi zajokalo... jst pa brez dežjaka malo sem počakal, a ko sem videl da ne bo bolje, sem zajahal Lubico in jo obrnil proti domu

ker je pošteno lilo, sem bil v nekaj kmjčkih moker do kože ko mišek, niti gate niso ušle, v škornjih je cmokalo, mraz je bilo pa ko pes - tako me je zeblo, da se nisem mogel sproti trest dež je v Ilirski Bistrici sicer ponehal, a zeblo me je ko mačka in bil sem prepričan da se bom prehladil ko zmaj, pa še vozit sem moral čisto počasi, ker je dež zgleda v dno duše prestrašil vse kolone avtomobilistov... odklop

po prihodu domov sem najprej dal sušit vso opremo, potem pa postavil bivak pod vročim tušem, da sem prišel k sebi (in na srečo ušel prehladu, kajti naslednji dan sem že letel v Španijo)

kaj naj rečem za konec?? debelih 1300 na vse načine živahnih, zabavnih in zanimivih kmjčkov (in dogodkov) je prinesel tale obiskec morčka; bo treba ponovit drugo leto, definitivno :naughty:

[Schultz]

No včeraj je padla enodnevna turca po dolomitih,ker se mi ni dalo cjazit po dolinah na pasji vročini. No štart je bil zjutraj ob 06.50. Da sem prihranil na času sem zavil pri Proseku na AC in pičil do Porcia pri Pordenonetu. In med meditiranjem pri 150 km/h se spomnim, da sem pozabu doma avtokarto. Ah, si rečem itak poznam že dolomite na pamet, je ne bom rabu. Iz vrveža prometa v naselju Porcia sem lepo nadaljeval po glavni cesti v Barcis in kasneje v Longarone. Tu bi moral zavit levo za Forno di Zoldo, vendar zaradi neobsotoječega kažipota sem rahlo zajebal cesto in ce peljal naprej proti Pieve di Cadore. Ker mi je bilo po desetih minutah čudno, da na cesti za v Forno di Zoldo ni dolgih tunelov, sem se vrnil v Longarone in opazil, da s te strani so celo trije kažipoti za Forno di Zoldo.... in odkrujzal sem po načrtovani poti. V Forno di Zoldo je sledil kofi in brioš tajm sej je bila ura že 10.00. Po kratkem premoru sem nadaljeval čez prelaz Staulanza v Selvo di Cadore in od tu naprej čez prelaz Fedaia v Canazei. Tu sem moral napojit konja, ker po 305,3km je bil že vidno žejen. Plačam gorivo (1,61eur za liter) in se zgužvam skozi Canazei. Pri vzponu čez prelaz Pordoi sta dva avtobusa naredila malo gužve, drugače so dolomiti že vidno prazni. Na vrhu je sledil samo fotoseššon in že sem se spustil v Arabbo. Že ker je bila ura kosila, sem se ustavil v eni piceriji v centru na eni pici in coca coli ter na koncu še en macchiato. No....na turnu je bila ura 13.00, ko sem ponovno zajahal konja in nadaljeval po dolini proti prelazu Falzarego. Tu je sledil samo fotoseššon in spust v Cortino. V Cortini malo gužve po mestu, vendar ni alarmantnega. Nadaljujem vožnjo čez prelaz Tre Croci v Auronzo di Cadore. Na razpotju se še malo odločam kje jo bom mahnil ali čez Sappado ali čez prelaz Mauria ali po lokalni v Sauris. Odločitev je padla za Sauris, nč prometa le lokalna fauna. Na sedlu Ciampigotto naredim kofitajm pavzo. Po 10 minutah ponovno v selu in nadaljeval proti Saurisu. Jezero Sauris se je bleščalo v smaragno zeleni barvi in rahli vali vročine so bili bolj občutni. Skozi vse tunele sem se lepo hladil do Ampezza. Nadaljujem naprej proti Tolmezzu in na glavni cesti kakih 5 km prej se ustavim v senci za 15 minutni odmor in psihološke priprave za peklensko vročino. Spijem liter vode in nadaljujem še zadnji....bolj ravninski del poti po vročini. V Tolmezzu grem na AC in po izhodu iz serije tunelov me objame vročina ter se proti Udinam še stopnjuje. Čutim kako vročina od motorja mi "cvre" kolena...no pri 150km/h je malo...ma res malo boljše.

V Gorici pa pekel. Zavijem proti krasu in ko sem se približeval Štanjelu je bilo občutiti rahlo pojemanje vročine....vsaj v kolena me ni"cvrlo".

No po 608 km sem ob 17.50 uri pripeketal domov...kot iz saune.

Še slike:

1.-2.: na poti med Barcisom in Longarone

3.-4.: prelaz Staulanza

5.-6.: prelaz Fedaia

7.-8.: prelaz Pordoi

9.-10.: prelaz Falzarego

11.:ptičja prerspektiva Cortine d'Ampezzo

12.: Auronzo di Cadore....na jezu

13.: jezero Sauris

Skratka bilo je super in tistih 200 km po avtocesti je zanemarljivo, glede na to, da sem 408 km užival po ovinkih.

Popravljeno Avgust 26, 2011. Popravil Schultz

[suzuki]

Hola,

če bi posneli film po moji današnji furci, bi z lahkoto izbral naslov! najbrž se spominjate filma Velika avantura (v glavnih vlogah Louis de Funes in Bourvil) lahkotna, zabavna, prijetna in smešna komedija iz daljnega leta 1966; no, tale moj izletek je bil zamišljen kot Velika avantura, vreme pa mi ga je spremenilo v Veliko razočaranje

začelo se je seveda z odlično idejo (teh imam vedno na pretek ) namreč, če je tule tako božjastno vroče, popoldne bo pa še dež, bom smuknil zjutraj proti Dolomitom in se veselo pasel na prelazih, kjer temperatura komaj zleze nad 20 stopinj; če se bo pojavil dež, bom v tisti vasi prespal, v nedeljo bo pa itak spet sončno in suho, čeprav malo bolj hladno vreme in bom še lepo domov pa še rudeta s familijo bom obiskal vmes, saj te dni počitnikuje prav tam mislim če to ni bila sijajna ideja, pol pa ne vem no

in res, zjutraj sem osedlal Lubico, ji nataknil tanktorbo in odpeketala sva v smeri Dolomitov, teorija je brezhibno delala zudi v praksi - skoraj do 10 ure zjutraj, ko je teorija odpovedala - začelo je deževat, zato sem namesto čez Sella Neveo naredil ovinek čez Trbiž, a žal ni bilo nič bolje, tudi za Trbižem je začelo padat, tako da sem bil do Chiusaforteja, kjer sem bil domenjen z blu, ne samo premočen ampak tudi pozen skoraj eno uro ah, ti naši vremenarji...

potem sva nekaj časa vedrila pod AC, saj je močno pihalo in sva upala da bo veter pregnal dež, a izkazalo se je, da čakava zaman; ne glede na sijajnost ideje in teoriji, doma mi ni prišlo niti na misel kaj če sploh ne bom mogel prit do Dolomitov pa še rude mi je poslal SMS da tudi tam dežuje, zato sva se razočarana odpravila proti domu vmes sva še nekajkrat vedrila, pri Rabeljskem jezeru pa sva zavila vsak na svojo stran: blu levo proti Trbižu (in Gorenjski), jst pa desno, proti Predelu

UnaTmGor je nehala nagajat, saj sem imel kljub grozečim črnim oblakom suho cesto vse do Idrije, in sem lahko užival v vožnji in se celo posušil bilo je celo tako fajn, da sem se odločil za kratek postanek v Idriji, seveda pri Gabronu, v družbi kepic odličnega sladoleda

ampak, kot je nekoč lepo povedal Cime, "ta noč ni bila moj dan" v hipu ko sem dobil sladoled, so z neba začele padat debele kaplje; jst sem se začel basat kot da sem v finalu svetovnega prvenstva v hitrostnem lizanju sladoleda, v slabi minutki sem se že začel oblačit... ko se je ulilo kot iz škafa!! ej, hvala...

močno lilo je le nekaj minut, potem se je počasi umirilo in nazadnje celo prenehalo; za zihr sem počakal še nekaj minutk, potem pa osedlal Lubico in... čez 500m se je spet ulilo kot iz škafa, da sem se moral skrit pod streho Mercatorja... ponovil sem čakalno vajo, in malo pred osmo zvečer le parkiral premočeno in umazano Lubico pred garažo - in jo takoj opral, obrisal in dal spat

evo, takole se je Velika avantura spremenila v Veliko razočaranje... a seveda ni bilo vse samo črno: prevozil sem dva prelaza, Predel in Sella Neveo, videl čudovite meglice nad vodo na Sella Nevei, moj slap je imel toliko vode kot še nikoli, jedel sem odlično eeeee, saj ne vem kako se reče, slano pecivo s sirom in šunko, ki ga je spekla blu, pa sladoled, in seveda fajna vožnjica do Idrije

in... jutri je še en dan... :naughty:

Dolomiti pa naslednjič... kmalu

Popravljeno Avgust 27, 2011. Popravil suzuki

[gandi]

Hola,

če bi posneli film po moji današnji furci, bi z lahkoto izbral naslov! najbrž se spominjate filma Velika avantura (v glavnih vlogah Louis de Funes in Bourvil) lahkotna, zabavna, prijetna in smešna komedija iz daljnega leta 1966; no, tale moj izletek je bil zamišljen kot Velika avantura, vreme pa mi ga je spremenilo v Veliko razočaranje

začelo se je seveda z odlično idejo (teh imam vedno na pretek ) namreč, če je tule tako božjastno vroče, popoldne bo pa še dež, bom smuknil zjutraj proti Dolomitom in se veselo pasel na prelazih, kjer temperatura komaj zleze nad 20 stopinj; če se bo pojavil dež, bom v tisti vasi prespal, v nedeljo bo pa itak spet sončno in suho, čeprav malo bolj hladno vreme in bom še lepo domov pa še rudeta s familijo bom obiskal vmes, saj te dni počitnikuje prav tam mislim če to ni bila sijajna ideja, pol pa ne vem no

in res, zjutraj sem osedlal Lubico, ji nataknil tanktorbo in odpeketala sva v smeri Dolomitov, teorija je brezhibno delala zudi v praksi - skoraj do 10 ure zjutraj, ko je teorija odpovedala - začelo je deževat, zato sem namesto čez Sella Neveo naredil ovinek čez Trbiž, a žal ni bilo nič bolje, tudi za Trbižem je začelo padat, tako da sem bil do Chiusaforteja, kjer sem bil domenjen z blu, ne samo premočen ampak tudi pozen skoraj eno uro ah, ti naši vremenarji...

potem sva nekaj časa vedrila pod AC, saj je močno pihalo in sva upala da bo veter pregnal dež, a izkazalo se je, da čakava zaman; ne glede na sijajnost ideje in teoriji, doma mi ni prišlo niti na misel kaj če sploh ne bom mogel prit do Dolomitov pa še rude mi je poslal SMS da tudi tam dežuje, zato sva se razočarana odpravila proti domu vmes sva še nekajkrat vedrila, pri Rabeljskem jezeru pa sva zavila vsak na svojo stran: blu levo proti Trbižu (in Gorenjski), jst pa desno, proti Predelu

UnaTmGor je nehala nagajat, saj sem imel kljub grozečim črnim oblakom suho cesto vse do Idrije, in sem lahko užival v vožnji in se celo posušil bilo je celo tako fajn, da sem se odločil za kratek postanek v Idriji, seveda pri Gabronu, v družbi kepic odličnega sladoleda

ampak, kot je nekoč lepo povedal Cime, "ta noč ni bila moj dan" v hipu ko sem dobil sladoled, so z neba začele padat debele kaplje; jst sem se začel basat kot da sem v finalu svetovnega prvenstva v hitrostnem lizanju sladoleda, v slabi minutki sem se že začel oblačit... ko se je ulilo kot iz škafa!! ej, hvala...

močno lilo je le nekaj minut, potem se je počasi umirilo in nazadnje celo prenehalo; za zihr sem počakal še nekaj minutk, potem pa osedlal Lubico in... čez 500m se je spet ulilo kot iz škafa, da sem se moral skrit pod streho Mercatorja... ponovil sem čakalno vajo, in malo pred osmo zvečer le parkiral premočeno in umazano Lubico pred garažo - in jo takoj opral, obrisal in dal spat

evo, takole se je Velika avantura spremenila v Veliko razočaranje... a seveda ni bilo vse samo črno: prevozil sem dva prelaza, Predel in Sella Neveo, videl čudovite meglice nad vodo na Sella Nevei, moj slap je imel toliko vode kot še nikoli, jedel sem odlično eeeee, saj ne vem kako se reče, slano pecivo s sirom in šunko, ki ga je spekla blu, pa sladoled, in seveda fajna vožnjica do Idrije

in... jutri je še en dan... :naughty:

Dolomiti pa naslednjič... kmalu

Lepo si si tole zastavu, lepo. Nisem pa vedu, da se tud ti bojiš dežja, al je samo motorčka škoda vlačit po mokrem hi hi hi . Bi se pa lahko mal pozanimal

na radarski sliki, kam nese tiste oblake, ko si prišel v našo ljubo deželico, ker je blo pa na Gorenjskem pa tja proti Avstriji lepo in sončno vse do večera...

[suzuki]

Hola mojster gandi,

mah ne da se bojim dežja; ni mi fajn bit moker, predvsem se pa v suhem da veliko bolj uživat v ovinkcih

pa telefon moram zamenjat, da bom lahko gledal slike radarjev

[mačka27]

No včeraj je padla enodnevna turca po dolomitih,ker se mi ni dalo cjazit po dolinah na pasji vročini. No štart je bil zjutraj ob 06.50. Da sem prihranil na času sem zavil pri Proseku na AC in pičil do Porcia pri Pordenonetu. In med meditiranjem pri 150 km/h se spomnim, da sem pozabu doma avtokarto. Ah, si rečem itak poznam že dolomite na pamet, je ne bom rabu. Iz vrveža prometa v naselju Porcia sem lepo nadaljeval po glavni cesti v Barcis in kasneje v Longarone. Tu bi moral zavit levo za Forno di Zoldo, vendar zaradi neobsotoječega kažipota sem rahlo zajebal cesto in ce peljal naprej proti Pieve di Cadore. Ker mi je bilo po desetih minutah čudno, da na cesti za v Forno di Zoldo ni dolgih tunelov, sem se vrnil v Longarone in opazil, da s te strani so celo trije kažipoti za Forno di Zoldo.... in odkrujzal sem po načrtovani poti. V Forno di Zoldo je sledil kofi in brioš tajm sej je bila ura že 10.00. Po kratkem premoru sem nadaljeval čez prelaz Staulanza v Selvo di Cadore in od tu naprej čez prelaz Fedaia v Canazei. Tu sem moral napojit konja, ker po 305,3km je bil že vidno žejen. Plačam gorivo (1,61eur za liter) in se zgužvam skozi Canazei. Pri vzponu čez prelaz Pordoi sta dva avtobusa naredila malo gužve, drugače so dolomiti že vidno prazni. Na vrhu je sledil samo fotoseššon in že sem se spustil v Arabbo. Že ker je bila ura kosila, sem se ustavil v eni piceriji v centru na eni pici in coca coli ter na koncu še en macchiato. No....na turnu je bila ura 13.00, ko sem ponovno zajahal konja in nadaljeval po dolini proti prelazu Falzarego. Tu je sledil samo fotoseššon in spust v Cortino. V Cortini malo gužve po mestu, vendar ni alarmantnega. Nadaljujem vožnjo čez prelaz Tre Croci v Auronzo di Cadore. Na razpotju se še malo odločam kje jo bom mahnil ali čez Sappado ali čez prelaz Mauria ali po lokalni v Sauris. Odločitev je padla za Sauris, nč prometa le lokalna fauna. Na sedlu Ciampigotto naredim kofitajm pavzo. Po 10 minutah ponovno v selu in nadaljeval proti Saurisu. Jezero Sauris se je bleščalo v smaragno zeleni barvi in rahli vali vročine so bili bolj občutni. Skozi vse tunele sem se lepo hladil do Ampezza. Nadaljujem naprej proti Tolmezzu in na glavni cesti kakih 5 km prej se ustavim v senci za 15 minutni odmor in psihološke priprave za peklensko vročino. Spijem liter vode in nadaljujem še zadnji....bolj ravninski del poti po vročini. V Tolmezzu grem na AC in po izhodu iz serije tunelov me objame vročina ter se proti Udinam še stopnjuje. Čutim kako vročina od motorja mi "cvre" kolena...no pri 150km/h je malo...ma res malo boljše.

V Gorici pa pekel. Zavijem proti krasu in ko sem se približeval Štanjelu je bilo občutiti rahlo pojemanje vročine....vsaj v kolena me ni"cvrlo".

No po 608 km sem ob 17.50 uri pripeketal domov...kot iz saune.

Še slike:

1.-2.: na poti med Barcisom in Longarone

3.-4.: prelaz Staulanza

5.-6.: prelaz Fedaia

7.-8.: prelaz Pordoi

9.-10.: prelaz Falzarego

11.:ptičja prerspektiva Cortine d'Ampezzo

12.: Auronzo di Cadore....na jezu

13.: jezero Sauris

Skratka bilo je super in tistih 200 km po avtocesti je zanemarljivo, glede na to, da sem 408 km užival po ovinkih.

:notworthy: :notworthy: :notworthy: ...Brings back mamory!!!!!!

Fajn, da si mel srečo z vremenom.....mene je namreč v dolomitih kaj nekajkrat zalilo..... Ene 2x sem pa res imela srečo..... TAKRAT JE RES..... UŽIVANCIJA....IN RES ZA VIDET- NI DA NI....

Popravljeno Avgust 28, 2011. Popravil mačka27

[mačka27]

Hola,

če bi posneli film po moji današnji furci, bi z lahkoto izbral naslov! najbrž se spominjate filma Velika avantura (v glavnih vlogah Louis de Funes in Bourvil) lahkotna, zabavna, prijetna in smešna komedija iz daljnega leta 1966; no, tale moj izletek je bil zamišljen kot Velika avantura, vreme pa mi ga je spremenilo v Veliko razočaranje

začelo se je seveda z odlično idejo (teh imam vedno na pretek ) namreč, če je tule tako božjastno vroče, popoldne bo pa še dež, bom smuknil zjutraj proti Dolomitom in se veselo pasel na prelazih, kjer temperatura komaj zleze nad 20 stopinj; če se bo pojavil dež, bom v tisti vasi prespal, v nedeljo bo pa itak spet sončno in suho, čeprav malo bolj hladno vreme in bom še lepo domov pa še rudeta s familijo bom obiskal vmes, saj te dni počitnikuje prav tam mislim če to ni bila sijajna ideja, pol pa ne vem no

in res, zjutraj sem osedlal Lubico, ji nataknil tanktorbo in odpeketala sva v smeri Dolomitov, teorija je brezhibno delala zudi v praksi - skoraj do 10 ure zjutraj, ko je teorija odpovedala - začelo je deževat, zato sem namesto čez Sella Neveo naredil ovinek čez Trbiž, a žal ni bilo nič bolje, tudi za Trbižem je začelo padat, tako da sem bil do Chiusaforteja, kjer sem bil domenjen z blu, ne samo premočen ampak tudi pozen skoraj eno uro ah, ti naši vremenarji...

potem sva nekaj časa vedrila pod AC, saj je močno pihalo in sva upala da bo veter pregnal dež, a izkazalo se je, da čakava zaman; ne glede na sijajnost ideje in teoriji, doma mi ni prišlo niti na misel kaj če sploh ne bom mogel prit do Dolomitov pa še rude mi je poslal SMS da tudi tam dežuje, zato sva se razočarana odpravila proti domu vmes sva še nekajkrat vedrila, pri Rabeljskem jezeru pa sva zavila vsak na svojo stran: blu levo proti Trbižu (in Gorenjski), jst pa desno, proti Predelu

UnaTmGor je nehala nagajat, saj sem imel kljub grozečim črnim oblakom suho cesto vse do Idrije, in sem lahko užival v vožnji in se celo posušil bilo je celo tako fajn, da sem se odločil za kratek postanek v Idriji, seveda pri Gabronu, v družbi kepic odličnega sladoleda

ampak, kot je nekoč lepo povedal Cime, "ta noč ni bila moj dan" v hipu ko sem dobil sladoled, so z neba začele padat debele kaplje; jst sem se začel basat kot da sem v finalu svetovnega prvenstva v hitrostnem lizanju sladoleda, v slabi minutki sem se že začel oblačit... ko se je ulilo kot iz škafa!! ej, hvala...

močno lilo je le nekaj minut, potem se je počasi umirilo in nazadnje celo prenehalo; za zihr sem počakal še nekaj minutk, potem pa osedlal Lubico in... čez 500m se je spet ulilo kot iz škafa, da sem se moral skrit pod streho Mercatorja... ponovil sem čakalno vajo, in malo pred osmo zvečer le parkiral premočeno in umazano Lubico pred garažo - in jo takoj opral, obrisal in dal spat

evo, takole se je Velika avantura spremenila v Veliko razočaranje... a seveda ni bilo vse samo črno: prevozil sem dva prelaza, Predel in Sella Neveo, videl čudovite meglice nad vodo na Sella Nevei, moj slap je imel toliko vode kot še nikoli, jedel sem odlično eeeee, saj ne vem kako se reče, slano pecivo s sirom in šunko, ki ga je spekla blu, pa sladoled, in seveda fajna vožnjica do Idrije

in... jutri je še en dan... :naughty:

Dolomiti pa naslednjič... kmalu

HIHIHIHI....DA NE BI ŠEL V Dolomite, brez da bi te vsaj prvič nekajkrat "nascalo"..... Se pa res ne spodobi, hihihihi..... Spomini na to pa vedno ostajajo v sladkem priokusu......Smo bili pač- dejansko "žegnani", hihihihihi

[Dragothic]

Robertjur - Na golico

Škoda da je slika prehitra za ta zvok. Mal si zmoderiru video ???

Popravljeno Avgust 28, 2011. Popravil Dragothic

[SharpNinja]

Danes sva prvič letos šibnila do Portoroža na sladoled po najbolj klasični poti.....od Domžal-Toško čelo-Brezovica-Postojna-Črni Kal-Portorož in nazaj. Vse je bilo super, od vremena (ne premraz, razen zjutraj, ko me je nazeblo kot psa od doma do Domžal :xx:, ampak k sreči me je čakal ornk škaf vročega čaja), sladoleda do družbe (v Logatcu naletela na NejcaGS, na ridah še Dant3 in lajbn.....tnx za drink pr Vikiju, ob prvi prilki vrneva). Kljub vsemu pa ostaja grenek priokus in zahvaljevanje vsem božanstvom, da sva oba cela prišla do doma, zaradi določenih slaboumno-prepotentnih osebkov na nekih đapanezerskih kao suprpilah, ki mislijo, da sio samio na cesti in se moramo njihovim visočanstvom ob razkazovanju ega vsi umikati, ko jim ne znese kot so si zamislili , prvi tak osebek se je našel že zjutraj na ridah , od prehitevanja skoraj na dotik, ob tem, da sem jaz že prehitevala avto, do prehitevanja pred mano vozečega direkt v škarje in ko mu ne znese je pač najlažje zavit v drugega, se bo že umaknil a ne !?. Na poti nazaj pa se je pred Postojno našel še en njegov "sorodnik" z istim samomorilskim manevrom. Prvi je bil vsaj toliko, da je priznal napako in se, sicer šele po "konstruktivnem" pogovoru, opravičil. V glavnem, še malo je mrtvih glede na to, kar se zadnje čase dogaja po cestah.

[nejcgs]

nekje na poti na most čez sočo:

tam dalec spredaj: dant3

Popravljeno Avgust 28, 2011. Popravil nejcgs

[rumenicestak]

Jz pa mojga že nam pustu da bi ga takole obesl

Drugače pa luštnih 300km-trčkov vonja po dvotaktolu

[Keiko]

Ker sem v soboto šla gledat vremensko napoved sem se (s težkim srcem) odločla da ne grem na motor in da namesto tega naredim nekaj koristnega - počistim in operem avto, tako da moje popoldne je minilo delovno, ob poslušanju milih zvokov, ki so cel dan delali skomine na spodaj ležeči regionalni cesti v smeri proti morju Dežja seveda ni bilo od nikoder, vsaj tam pri nas ne...

Danes pa je bila druga pesem zjutraj sem s tako lahkoto vstala ker sem vedla da me čaka nova fura. Okvirni cilj je bil znan (idejo mi je pred kratkim dal motorist, ki mu je una "moja" cesta od Učje do Rezije mala malca - sem vedla, da se tudi taki najdejo ) ostalo pot sem nekako preletela na zemljevidu ob zajtrku. In sem šla...

Najprej itak čisto čudno - kot da nisem bila na motorju že tri tedne, ne samo enega -_- se peljem čez Rebrnice (sem si mislila, kako se bom lepo počasi "zbudila" jaz in zraven še ogrela motor) že tam je kar dobro pihalo, še bolj kot pri nas, ma sem si mislila da prav hudo ne more biti... Sem se zmotla :grrr Na tabli je kazalo hitrost burje 98-99 km/h. Na motorju tega še nisem probala... No nekako pri Podnanosu se je začelo veselje :surrender: nisem med majhnimi, niti nimam samo 50 kg, ma na motorju me je prestavljalo kot da sem iz perja. Dvakrat me je dobesedno odpihnilo na nasprotni pas (še dobro da je bila cesta v tistem času prazna ) verjetno sem bla nazadnje tako prestrašena na uni cesti ko sem šla iz Rezije. Sem študirala če se čem ustavt in obrnit, ma mi trma ni dala (sem vedla, da mi bo zmanjkalo časa če spremenim pot), pa sem šla, kot po jajcih, motorja sem se držala kot klop, vozila maksimalno 80 (več si nisem upala - mogoče bi mogla, bi šlo lažje?) in se probala upirat sunkom. Obup! Do - Nove Gorice se je umirilo in sem lahko začela vozit normalno, zmatrana sem bila pa kot bi prevozila že najmanj 200 km-jev v enem kosu.

Od tam proti - Kanalu, še prej pavza v Desklah (tankala in nabavla malco) - Čiginj - Kobarid - Žaga in čez Učjo (tokrat manj grozno - ta prvič sem bla preveč firbčna kje se vozim, pa sem vidla vse prepade in globeli ) - po dolini Muzcev (Valle di Musi) čez - Ter (Pradielis) - danes v Tarčentu (Tarcento) levo v smeri proti Nemam (Nimis) - čez Ahten (Attimis), tam malica na klopci (je ratalo že fajn toplo) do - Fojde (Faedis)...

- čez Čampej (Campeglio)

- proti Toglianu (spet same trte :naughty: )

do Čedada (Cividale del Friuli) - potem čez Premariacco - Nadiža (Natiosone)

- proti Manzanu - tale je postavljen v krožišču v mestecu (spodaj je en moder znak - za primerjavo kako ogromna ta zadeva je)...

- do Trivignano Udinese - v vasici San Vito Al Torre sem se malo zgubila, oz. sem šla v pravo smer že prvič, ma nisem bla prepričana če je prav, sem se zapeljala nazaj do vasi in še enkrat šla gledat po karti če sem šla prav, v tistem pa sem na drugi strani ceste ustavi en avto,iz njega stopi fant in začne hodit čez cesto proti meni. Najprej sem še malo čudno pogledala kaj če met, potem me pa prijazno vpraša da če kaj pomaga mu naprej povem da ne "parlam" italiano.) in začuda se začne trudit v polomljeni angleščini :notworthy: Res prijetno presenečenje! Ustavli so se samo zato da mi pomagajo (sem očitno zgledala zelo izgubljena ). Od tam proti Vrši (Versa) - čez Romans d'Isonzo in Zagraj (Sagrado), v teh krajih je blo spet najbolj vroče - okrog 30 C - do Tržiča (Monfalcone) - čez Seslajn (Sistiana) malo (od daleč) povohat in pogledat morje...

- čez Trst in potem po AC do Dekanov (tam tankat in po sladoled - potem se je mudilo, da se ne bi opreveč stopil O:-) ) - čez Črni Kal - do "moje" klopce (za Senadolami) kjer sem si privoščla že malo stopljen sladoled in še zadnje gretje na soncu za danes - Senožeče in nazaj. Nabralo se je dobrih 360 km-jev.