Josip Broz - TITO

[volk]

Kakor za koga. Stvar okusa in potreb :hmm:

Takrat so te kolektivno JE*AL.

Dans pa individualno.

[HHV]

Kakor za koga. Stvar okusa in potreb :hmm:

Takrat so te kolektivno JE*AL.

Dans pa individualno.

Kolektivno jeb..je še ni izumrlo! :grrr

Premnogokrat videno še danes, celo kot gonilo političnih sprememb. Le da se sedaj rulja zbira v vaške straže in stranke, včasih so te pa samoupravno "disciplinirali".

(LinčJeLinčVseenoKatereBarvePress)

[Rude Boy]

i poslje Tita Tito JJ

[GREY WOLF]

i poslje Tita Tito JJ

:naughty: još malo pa nestalo

[president]

meni je bil kool.rad je imel babe,pa še rosk&roll je podpiral. :worship: :worship: :worship:

pa ko je prišel v slovenijo se je dalo kupit banane,pomaranče itd.pa vse smo z veseljem pojedli.danes se jih pa stran meče,če je že olupek mal rjav.aja pa dolge lase smo tud lahko imeli.ha ha

[snoopy]

http://www.youtube.com/watch?v=k-g9H4ZEFkM

:cry:

[FlamE#7]

ko je umrl Stalin, je imel med časom smrti na mizi odprto pismo-

Ti si me poskusil ubiti sedemkrat, jaz samo enkrat,

Vaš Tito.

iz ruskih arhivov, dogodek nikoli ni bil pojasnjen...

lp

[PikiJapok]

Ja, lepo je bilo za časa Tita. Lepše kot danes. V 80-ih je bila kupna moč "jugoslovana" v Juugoslaviji večja od kupne moči "nemca" v Nemčiji. Danes pa doživiš nekaj takega:

Pozdravljeni,

Smo ponudnik računalniških storitev in opreme v Logatcu in delujemo od decembra 2007. Kot direktor podjetja sem se na podlagi lastne izkušnje odločil ponuditi roko Občini oz. CSD-ju in v skladu s svojimi zmožnostmi pomagati.

Ker tudi sam izhajam iz revne družine - marsikdo na CSD-ju se bo spomnil, da sem v obdobju adolescence sodil v skupino "problematičnih" otrok - in vem, da je bila pot od "nihče in nič" do enega redkih Slovencev, ki smo sodelovali pri inovacijah in razvoju v svetovno znanih podjetjih, kot so francoski Renault ali nemški Audi, bi rad vsaj enemu imed otrok pomagal, da se ogne brezupju, katerega sem bil deležen sam v tistih rosnih in hkrati z več vidikov kriznih letih.

V ta namen bi rad enemu izmed Logaških otrok, ki imajo potencial, pa ga težko udejanijo rad poklonil darilo v skladu z našimi zmožnostmi in mu tako morebiti pomagal pri prvih korakih k uresničitvi sanj.

Pogoji, ki jih mora obdarovanec izpolnjevati (izhaja iz moje situacije):

* osnovno šolo zaključil z odličnim uspehom

* vpisan v sredno šolo - tehnična smer (gimnazija in družboslovje izključeno)

* povprečen prihodek na osebo v družini manjši od 460 € (prag revščine) na osebo

* stalno prebivališče v občini Logatec

Obdarovanec prejme (oprema je nova in/ali licenčna):

* osebni računalnik Asus Book PC pripravljen za priklop v internet

* prednaložen operacijski sistem

* prednaloženo programsko opremo, za urejanje besedil, za delo z grafiko, itd.

* LCD zaslon 19" (Samsung SyncMaster 920 LM)

* miška

* tipkovnica

Ker se ne spoznam na takšne postopke, vas naprošam, da me seznanite z morebitnimi "pravnimi zapleti", oz. naprošam CSD, da v skladu s svojimi podatki, s katerimi razpolaga, izbere ustreznega kandidata ali kandidatko in me seznani z načinom, na katerega bi obdaritev izvedli.

Želim vam prijeten začetek delovnega tena in vas lepo pozdravljam,

ŽELJKO Petrušić, CEO

________________________

PikoSoft, d.o.o.

IOC Zapolje III/5

SI - 1370 Logatec

fax: + 386 (0)8 20 50 567

web: http://www.pikosoft.si

in ogovor CSD-ja:

Spoštovani!

S strani CSD Logatec se vam zahvaljujemo za vašo ponudbo. Žal pa ne razpolagamo s podatki o uspehu učencev in vpisu le teh v srednješolske programe tehnične smeri.

Za dodatne informacije smo dosegljivi na tel. št. 01/ 7590 670.

Lepo vas pozdravljamo.

X Y, univ. dipl. soc. delavka

Danes se tudi v CSD-ju vsem gladko jebe i se niso pripravljeni niti potruditi za samoiniciativno donacijo. Žalostno je, kam smo prišli v zadnjih 17-ih letih.

[FlamE#7]

:blink:

a samo mene, ko to berem, zmrazi? :unsure:

Popravljeno Junij 24, 2008. Popravil FlamE#7

[PikiJapok]

Zgleda, da res... :headbang:

[PikiJapok]

Zanimivo je bilo v tistih časih, za časa tovariša Tita. Ko so prišli v šolo, so rekli "zdravo" in ko je učitelj prišel v razred smo vstali. Tudi takrat so "srali mrzle"... Marsikaka miza je začutila ostrino pipca nadebudnega najstnika, ki je nanjo "vtetoviral" srce prebodeno s puščico in njene inicialke. Oče je vozil Tomos-a... Mislim, da je bila neka SMB "petnajstka"... Sem bil premlad da bi si zapomnil. Se pa živo spominjam živo-rdečega Tomos Elektronik-a.

Na obeh je bilo dovolj prostora za naju z mami. In nikoli mi ni bilo hudega. Oči so se mi iskrile vsakič, ko je očka osedlal konjička in kot strela sem švignil, če mi je z očmi pokazal, naj se mu pridružim...

Po Titu je bil še vedno Tito... Leta 1989 sem prvič delal čez počitnice na "LOM"-u. Za 25 dinarjev na uro (3,57 DEM na uro = cca. 1,83 EUR na uro). V enem dnevu sem zaslužil 200 dinarjev in še kakih 200 napitnine... V enem mesecu se je skoraj že nabralo za (rabljenega) BT-ja. 1600 DEM sem dal zanj... Razliko je primaknil oče. Mati pa je zaradi božje previdnosti nekje izbrskala (rabljeno) GIVI čelado. Brez vizirja seveda.

Vozili smo se vsakodnevno. 10 (in drobiž) litrski rezervoar je zadostoval ravno nekje za en teden. Včasih dan več, včasih dan manj. Verige smo mazali z oljem. Navadno s tistim "predelanim" iz "jugeca". Nobeno vreme ni bilo ovira. Sezona je trajala od prvih kopnih dni, do prvega snega. Vozili smo se k puncam, vozili v disko, vozili kar tako... V bunker. Zbrali smo dinarčke, za nekaj steklenic piva, liter vina in steklenico Jupija in Cockte. Zakurili ogenj, vsak je izpod sedeža privlekel svoj kos pasje radosti in ... pripovedovali smo si zgodbe. Ljubezenske ali herojske... Vse so bile pretirane, a jemali smo jih presneto resno.

Pogovarjali smo se o "Perotu", "Kefotu" in "Šteklu", "Jerenčetu" in "Skalarju", ki so vozili prave motorje... In jih občudovali. Verjeli ali ne, zbrali smo za pivo, zato da smo jim lahko častili pri "Čarliju" in jih poslušali. Požirali smo vse, kar so nam pripovedovali. Nafarbali so nas "mljavženkrat", a vseeno so nam povedali tudi marsikako modrost... predvsem, kako preživeti na cesti.

Tudi sami smo se podajali v avanture. Danes se bo marsikomu zdelo nepredstavljivo, da bi na cesti videl skupino 12-ih mulcev na "štirkah" in "ATXih", kako polno naloženi z obvezno kitaro in "dvema mašinama rezervnih delov" pičijo proti Umagu, ali na Plitvice. Pot v šolo s sošolcem na zadnjem sedežu pa je bila nekaj najbolj normalnega. Vsaj štopat ni bilo treba, vlaka pa smo bili prenajedeni.

Vsak moped, ki sem ga vozil je imel idejo... Nekateri zdravo, drugi bolano. A imeli so idejo. Imeli pa so še eno posebnost. Čisto noben izmed njih ni bil kupljen "na puf". Vsi za gotovino, iz žepa. "Titova" štipendija (z nekaj dela med počitnicami) pa mi je zadostovala za vse, kar sem potreboval.

Živelo se je bolje. Ljudje smo imeli ideje in smo jih uresničevali... eno za drugo. Korak za korakom. Sanjali smo in sanje so nam pred očmi postajale resničnost. V težkih časih smo podoživljali lepe trenutke in iz teh črpali energijo, da smo rinili naprej. Nikoli ni idealno - tudi takrat ni bilo. A bili smo polni idej. Ideje pa so gonilo napredka... Na tisoče jih je treba, da se poraja ena vredna truda...

Danes pa manjka idej. Čredni individalizem žene ljudi v plagiatorstvo že tako bednih izvirnikov. V tej bedi pa gre iskati razloge tudi za morijo na naših cestah. Danes ljudje hodijo delat za denar... večinoma denar za pokrivanje obroka kredita ali leasinga. Danes ljudje delajo za položnice. Nekje daleč v podzavesti, potlačeno in poteptano zavest, da je vsak dan lahko zadnji pa aktualizirajo z ekstremizacijo upravičenja.

Če sem zadnji cent namenil za teh nekaj litrov bencina in si utrgal od ust za nov kombinezon, kdo vraga mi lahko prepreči, da ga stisnem po magistralki 256? Kdo mi lahko kaj očita? V službi sem po cele dneve, pa si menda ja lahko privoščim malo sprostitve... Saj ne da se ne bi dalo razumeti in na nek način celo pritrditi, toda... ali je mogoče zdravorazumsko odobravati tako početje? Ali je suicidialne težnje možno privzeti kot normalne in zanemariti naravni gon po samoohranitvi?

Družba, kjer je življenje tako malo vredno, da si ga je večina podzavestno pripravljena vzeti za nekaj sekund adrenalina je bolna družba. Družba v kateri ljudje 1/3 dohodka namenijo za plačevanje kredita za "pleh", drugo tretjino za vzdrževanje in "hranjenje" tega pleha, 1/3 pa si pustijo za preživetje je na robu propada. Družba v kateri so si ljudje zaradi "pleha in plastike" pripravljeni zagreniti življenje z odrekanjem osnovnim potrebam človeka pa neizpodbitno drvi v propad.

Ko na koncu delavec na gradbišču na vprašanje, zakaj vsak ljubi dan je četrt štruce in jogurt odgovori, da zato, ker nihče ne vidi kaj on je, vsi pa vidijo Audija pred garažo, normalnemu človeku postane jasno, da je nekaj krepko narobe. Vrnem se v davne začetke 20.-ega stoletja in se spomnim Fromma in njegove teze "Haben oder sein" (prevod: imeti ali biti). Tedaj mi postane jasno, da se moram ravno Titu zahvaliti za to, da sem.

Danes sem... Kakovost mi je na srečo še vedno pomembnejša od količine. Izlet na XY lokacijo in doživetje ob tem mi je pomembnejše od kvantitativnih količin, kot so, koliko konjev ima moj moped, kolikšna je njegova končna in koliko na uro se lahko peljem skozi ovinek in koliko se nagnem. Seks v naravi v idilični okolici mi pomeni več kot to, da sopotnici pokažem, kako motor zavibrira nad 10 tisoč obrati. Raje občutim "vibracije" orgazemskega krča in po strastnem ljubljenju pot nadaljujem umirjeno naslednjemu doživetju naproti.

Kakšno srečo imam, da sem živel v tistih "Titovih" časih, ko je ideja (bit, vsebina) pomenila več od forme (oblike, količine). Kakšno srečo imam, da so me v tistih časih naučili osnovnih krščanskih (=socialističnih) ali bolje rečeno humanih vrednot. Kakšno srečo imam, da vem, da vedno obstaja pot za uresničitev želja in sanj... Le volje je treba. Kakšno srečo imam, da ne delam za denar... Da uresničujem ideje in sanje... Denar pa priteka. Je eden izmed kazalcev, ki me usmerja... Mora ga biti dovolj, da lahko počnem, kar se mi zljubi... Pa naj bo to kava s ćevapi v Banja Luki, ali kapučino in pašta v Veroni.

Škoda, ker danes ni nikogar več, da bi ljdem pokazal luč na koncu tunela. To je ena izmed največjih napak, ki jo zamerim Titu - da ni vzgojil naslednika. Podobno kot krščanski teos se je tako razkrojil tudi socializem. Nujno potrebujemo idejo, ki bo družbo predramila iz tega pasivnega polsna. Da bo individualizem spet odražan v kakovosti in ne količini. Da bomo bratski posdrav namenili človeku z imenom in priimkom in ne zgolj motoristu... Kot je to bilo včasih... v časih Tita.

[bmw]

PikiJapok......iskreno upam, da te bom spoznal....... :worship: :worship:

še nas je nekaj takih iz tistih časov....

[PikiJapok]

Če boš kaj hodil skozi Logatec, se ne boj obrniti telefona (večinoma skačem med tema dvema lokacijama). Cifra je tudi javna. :whistle:

P.S.: Še nekaj pojasnil za mlajše bralce...

- DEM (nemška marka) je valuta, ki je kraljevala v rajnki Jugi in je bila neuradno "uradno" plačilno sredstvo za vse večje nakupe med brati.

- "Titova štipendija" se danes imenuje "Zoisova štipendija", vendar je takrat predstavljala kupno moč za mesečno vozovnico, škatlo "Winston mehkih" na dan, sendvič za malico in še za bencin, rezervne dele in week-end izhode. Takole prevedeno v denar bi to danes zneslo kakih 500 € na mesec.

- šteka Winstona je koštala l. 1989, če se prav spomnim 80 DIN (cca. 11,5 DEM), kar je predstavljalo cca. dobre tri ure dela... prevedeno v današnji denar je to torej nekako 7 € na uro plačila za dijaško delo "kelnerja"...

[billy]

Tito je bil čist navadn kriminalc ki bi ga moral fentat že zdavnaj,a raja pač ni mela te možnosti al pa poguma za to nardit.Če je mrbit kdo bral pred kratkim intervju z gospodom ,ki je šel v ruske arhive in izbrskal vse kar je našel o Titu v času pred 2 svetovno vojno,ko se je nahajal v SZ,kako je izdajal pomembne ljudi iz partije,ki so jih Rusi pobili zaradi njegovega hujskaštva, zato da si je tlakoval pot do vrha jugo partije.....

Drugo pa je ,kako smo živeli mi navadni smrkavci,v tem času.Imel sem pony expresa,pa kasneje tud BT-ja,pa bil je punk,pa punco si tud najdu,pa če si z biciklom pršu v disko,kar danes zihr ne boš.Kljub pomanjkanju,smo se mel fajn,zato kako pa kdo živi danes pa so si ljudje sami krivi in njihova požrešnost,do vsega tega pleha,jaht in ostalga sranja,ki naj bi jih pripeljalo do popolne nirvane,v bistvu pa jih le oddaljuje od tega cilja.

[billy]

Aja pa štipendije tud nisem nikol dubu,ker moj fotr ni bil v partiji,ker pa tud ni bil glih ne vem kako pripaden tej stranki,sem tud sam čutu posledice,saj so me v vojsko poslal v ti. prevzgojni center na otok Lastovo,kamor so pošiljali same problematične in kazensko obravnavane osebe in samo sebi in svoji intuiciji se imam zahvalt,da sem od tam tud pršu živ in zdrav domov. Kaj sem pa vse doživljal tam,pa raje ne bi,nimate tolk cajta pa vole da bi to bral. :krneki:

[bmwslo]

Aja pa štipendije tud nisem nikol dubu,ker moj fotr ni bil v partiji,ker pa tud ni bil glih ne vem kako pripaden tej stranki,sem tud sam čutu posledice,saj so me v vojsko poslal v ti. prevzgojni center na otok Lastovo,kamor so pošiljali same problematične in kazensko obravnavane osebe in samo sebi in svoji intuiciji se imam zahvalt,da sem od tam tud pršu živ in zdrav domov. Kaj sem pa vse doživljal tam,pa raje ne bi,nimate tolk cajta pa vole da bi to bral. :krneki:

Tudi jaz sem služil na Lastovu, a zame je bil raj na zemlji in to še v Titovih časih (1978). :worship:

[billy]

Verjetn si bil intendant,ti so bli carji ker so lahko prišli do kruha pa klobas!!! :yea1:

[lasagna]

O klobasah nič ne vem. V Bosni smo nabirali regrat (za zastavnika). Pa travo gojili pri pasji četi. Ampak to nima veze s Titejem. PikiJapok je kar v redu povedal bistvo občutja. Aja, potni list sem imel od 16. leta. Prav tako je bil rdeč. In na bankovcih je kakor tudi danes pisalo v latinici in cirilici.

[billy]

In kam si lahko šel s tistim potnim listom?Brez vize nikamor,dobil si jo pa lahko samo če se je oblast (TIto)tko odločla in ti je dovolila da si šel ven.

Prejšnji režim lahko zagovarjajo le tisti,ki so s pomočjo partije imel privilegije nad ostalo manjvredno svojatjo!Je pa res,da v tem času ni veliko boljše,ker sistem se je res menju,sam face so pa ostale še zmeri iste.

[bmwslo]

Verjetn si bil intendant,ti so bli carji ker so lahko prišli do kruha pa klobas!!! :yea1:

Ne nisem bil intendant

O klobasah nič ne vem. V Bosni smo nabirali regrat (za zastavnika). Pa travo gojili pri pasji četi. Ampak to nima veze s Titejem. PikiJapok je kar v redu povedal bistvo občutja. Aja, potni list sem imel od 16. leta. Prav tako je bil rdeč. In na bankovcih je kakor tudi danes pisalo v latinici in cirilici.

:worship:

In kam si lahko šel s tistim potnim listom?Brez vize nikamor,dobil si jo pa lahko samo če se je oblast (TIto)tko odločla in ti je dovolila da si šel ven.

Prejšnji režim lahko zagovarjajo le tisti,ki so s pomočjo partije imel privilegije nad ostalo manjvredno svojatjo!Je pa res,da v tem času ni veliko boljše,ker sistem se je res menju,sam face so pa ostale še zmeri iste.

A ti veš da se mi o bivši jugi menmo in Titu, al si kako državo zamenjal ?

Yu potni list je bil v tistih časih precej na dobrem glasu in z njim si brez težav prišel marsikam kolikor se jaz spomnem.

[HHV]

In kam si lahko šel s tistim potnim listom?Brez vize nikamor,dobil si jo pa lahko samo če se je oblast (TIto)tko odločla in ti je dovolila da si šel ven.

Prejšnji režim lahko zagovarjajo le tisti,ki so s pomočjo partije imel privilegije nad ostalo manjvredno svojatjo!Je pa res,da v tem času ni veliko boljše,ker sistem se je res menju,sam face so pa ostale še zmeri iste.

Jaooo, jaooo, jaoooooooo keriii kreteeeeeen!!!! (Komaj sem se zadržal in pisal z malimi črkami). :krneki:

No, da se malo umirim, daj ti bunkovec, povej mi za katera leta govoriš, pa bova naprej razpredala!

[lasagna]

In kam si lahko šel s tistim potnim listom?Brez vize nikamor,dobil si jo pa lahko samo če se je oblast (TIto)tko odločla in ti je dovolila da si šel ven......

Vizo smo rabili za Grčijo, Turčijo, ZDA in Kanado, drugam nisem šel. Dovoljenje za izhod pa so potrebovali oficirji JLA in drugi funkcionarji.

[HHV]

Vizo smo rabili za Grčijo, Turčijo, ZDA in Kanado, drugam nisem šel. Dovoljenje za izhod pa so potrebovali oficirji JLA in drugi funkcionarji.

Tako nekako. Preštopal sem celo zahodno Evropo. V vzhodni blok me ni vleklo, za Indijo pa ni bil časa in jajc.

In sedaj mi bo neki jajček solil glavo, da sem za to rabil vize. Verjetno bo v naslednji etapi objavil, da sem senilec pač pozabil in on že ve. Verjetno od ata, ki se ni iz štale premaknil v svojem življenju. In to izpod sena, kjer se je skrival v domobranski uniformi. :naughty:

[janih]

In kam si lahko šel s tistim potnim listom?Brez vize nikamor,dobil si jo pa lahko samo če se je oblast (TIto)tko odločla in ti je dovolila da si šel ven.

Prejšnji režim lahko zagovarjajo le tisti,ki so s pomočjo partije imel privilegije nad ostalo manjvredno svojatjo!Je pa res,da v tem času ni veliko boljše,ker sistem se je res menju,sam face so pa ostale še zmeri iste.

u kateri yugoslaviji, si pa ti živel, še ko sem služi jna, sem imel doma veljaven potni list, sicer pa je imel yugo potnilist, zelo visoko ceno na črnem trgu, pa sigurn ne zarad viz :headbang:

[lasagna]

Pa vse resnično zanimive dežele so bile itaq neuvrščene. Boljše kot EU.