Skoči na vsebino

Izbrisani


lina

Priporočene objave

5. ti bi pol izbrisane kr poklal al kaj, dobra ideja :hmm:  :?

6.spet mi gre na kozlanje, ok bmw mi je mal popravil okus v ustih ostali ste pa

:pobrišejo izjave ki kažejo na šovinizem in nestrpnost nekaterih članov do naših južnih bratov.  :huh:  :notworthy:  :ph34r:  :lol1:

Meni se ne ljubi odgovarjat od točke do točke vedno eno in isto. Hvala bogu, da je tukaj vruuumm, ki vse lepo že desetič pojasnuje. Jaz imam pa zadost tvojega arogantno patetičnega ter odioznega, kričanja o nestrpnosti. Če nekdo slučajno misli drugače od tebe je po tvoje potencialni klavec?? :lol1: Tvoje Verbalno mastrubiranje o kozlanju in ker vedno tupiš eno in isto (prime se pa te tako nič) me pripelje do tega, da ti lohk samo ,,nestrpno,, rečem: ,,Plačaj odškodnino ti, če si pa med upniki pa postane cela stvar silno logična in ,,več sreče kdaj drugič in kje drugje,,.

lp

PS ( glede: zaprite temo)-- A si že kdaj slišal za svobodo govora? (Da ne bo pomote---odgovora ne rabim)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

No, še dve zadevici bom dodal:

1. Prejle sem zasledil, da je predsednica US ga. Wedam-Lukič (upam, da sem prav zapisal), izjavila, da tehničnega zakona o izbrisanih ne potrebujemo. Če ima kdo link, prosim (če ga najdem, ga prilepim).

2. Malo sem brskal po odškodninskih zahtevkih, pa sem naletel na primer odškodnin internirancem med drugo svetovno vojno. Nočem primerjati ene in druge zadeve, ker sta neprimerljivi. Ampak tam je bila dosojena minimalna odškodnina (nekaj tolarjev na mesec za vsak mesec izgnanstva)in to po 40 letih! Če ima kdo točne podatke, jih pa naj prilepi v vednost tistim, ki pričakujejo velike denarce.

Popravljeno . Popravil VrUUUUUmmmm
Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

3. Če že toliko govoriš o "protiZAKONITOSTI", pametnjakovič, zahtevam, da mi navedeš zakon in člen, ki je bil kršen oziroma kjer je pisalo, da imajo pravico do nečesa ne glede na zahteve in zakone države, v kateri so hoteli bivati in koristiti svoje pravice, ne pa izvrševati svojih dolžnosti.

tule tiči problem.

Če osporavaš njihovo pravico, zakaj ne osporavaš tudi moje ali tvoje pravice biti "Slovenec" oziroma imeti stalno bivališče in pravico do bivanja v Sloveniji?

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Osporavaš? :hmm: Kva že tu pumen??? :D <_< :D :D

Viš, kolikor mi je nacionalizem tuj, pa opuščanje narodne zavesti ne odobravam!

Kako bo neki s tem v bodočnosti?

Verjetno bomo govorili nekakšno Frangleitalkitaurščino! :wacko: :wacko:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Osporavaš? :hmm: Kva že tu pumen??? :D <_< :D :D

Viš, kolikor mi je nacionalizem tuj, pa opuščanje narodne zavesti ne odobravam!

Kako bo neki s tem v bodočnosti?

Verjetno bomo govorili nekakšno Frangleitalkitaurščino! :wacko: :wacko:

mah, po mojem se boo tisti, ki se hočemo ,vedno vse lepo v lublanski slovenščini zmenil pa čeprav prihajamo iz Slovenskih goric :D

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Na temo izbrisanih, bi rekel dalmatinc :

I bogu ste dopizdili, a kamo ne li meni.

:D

Pa saj je vse enostavno.

Imamo pravno državo in stvari se bodo poštimale po regelcih.

Manjšine morajo pri varstvu pravic imeti večje pravice.

Predvsem pa ne sme večina o tem odločati.

Da se bo na to rešitev marsikateri šlepal nezasluženo, seveda se bo.

100 % rešitev ni.

B)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

POGLEJTE KAKO JE ZAKON O ODŠKODNINAH ZA ŽRTVE POVOJNIH SVINJARIJ LEPO DENARNO OMEJEN ---In ljudje so bili tiho. :cry:

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z

o razglasitvi zakona o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ)

Razglašam zakon o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. februarja 2001.

Št. 001-22-21/01

Ljubljana, dne 8. marca 2001.

Predsednik

Republike Slovenije

Milan Kučan l. r.

Z A K O N

O SKLADU ZA POPLAČILO ODŠKODNINE ŽRTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA (ZSPOZ)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

S tem zakonom se ustanavlja Sklad za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (v nadaljnjem besedilu: sklad) za negmotno škodo, določa poslovanje in obveznosti sklada ter vrste in višina odškodnin, ki jih bo izplačeval sklad.

2. člen

Sklad posluje v imenu in za račun Republike Slovenije.

Sklad ni pravna oseba in deluje kot proračunski sklad.

Sklad upravlja upravni odbor, sestavljen iz petih do sedmih članov, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo štirih let.

Predsednik upravnega odbora je predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.

Upravni odbor sklada:

– sprejema statut in druge akte sklada;

– določi letni finančni načrt sklada in zaključni račun sklada in

– odloča o drugih zadevah iz pristojnosti sklada.

Statut, letni finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor s soglasjem Vlade Republike Slovenije.

3. člen

Prihodki sklada so:

– sredstva, pridobljena na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94, 1/96, 30/98 – ZZLPPO in 72/98 – odl. US);

– sredstva, pridobljena na podlagi meddržavnih sporazumov in sredstva iz tujih virov, katerih namen je poravnava obveznosti v smislu tega zakona;

– prihodki od upravljanja prostih denarnih sredstev sklada;

– sredstva iz državnega proračuna.

4. člen

Sredstva sklada iz prejšnjega člena se zbirajo na posebnem računu pri ministrstvu, pristojnem za finance, ločeno od drugih proračunskih sredstev.

Prosta denarna sredstva na računu iz prejšnjega odstavka upravlja ministrstvo, pristojno za finance. Ta sredstva ima ministrstvo, pristojno za finance, v času do njihove namenske porabe naložena v kratkoročne državne vrednostne papirje.

Prihodki od upravljanja prostih denarnih sredstev se vplačujejo na poseben račun iz prvega odstavka tega člena.

Neporabljena sredstva na računu sklada na koncu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto.

II. ODŠKODNINE

1. Vrste odškodnin

5. člen

Iz sklada se izplačujejo:

1. odškodnine za telesno in duševno trpljenje in

2. odškodnina za izgubo življenja bližnjega.

2. Upravičenci do odškodnine

6. člen

Upravičenci do odškodnine po tem zakonu so določeni z zakonom o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 28/00 in 1/01 – odl. US), z zakonom o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96, 68/98 – odl. US in 11/01) in z zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (Uradni list RS, št. 49/97).

7. člen

Upravičenec do odškodnine prejšnjem členu ima pravico do odškodnine v višini, ki mu je priznana s pravnomočno odločbo po prvem odstavku 12. člena tega zakona.

3. Odškodnina za telesno in duševno trpljenje

8. člen

Odškodnina za pretrpljeno telesno in duševno trpljenje se odmeri osebam, ki so to škodo utrpele, v znesku in na podlagi meril, ki so določena z 10. členom tega zakona.

9. člen

Skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec po tem zakonu, ne more presegati višine 2,000.000 tolarjev.

10. člen

Višina odškodnine po tem zakonu se določi glede na:

– vrsto nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa:

1. za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po 35.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,

2. za izgnance in internirance po 25.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,

3. za prisilne mobilizirance po 20.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,

4. za begunce in delovne deportirance po 12.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja;

– čas trajanja izgona, begunstva, internacije, deportacije, bivanja v taborišču, zapora, nasilnega odvzema otrok staršem, prisilne mobilizacije v obdobju, določenem z zakonom o žrtvah vojnega nasilja;

– čas trajanja nasilnih dejanj, ki so jih utrpeli upravičenci po zakonu o popravi krivic v obdobju od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990.

Višina odškodnine za vojaškega vojnega invalida iz 2. člena in civilnega invalida vojne iz 4. člena zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr. in 75/97) se določi tako, da se znesek invalidnine na dan uveljavitve tega zakona za posamezni mesec, do katere je upravičen vojaški vojni invalid ter civilni invalid vojne glede na skupino invalidnosti, v katero je razvrščen po zakonu o vojnih invalidih, pomnoži s količnikom 10.

4. Odškodnina za izgubo življenja bIižnjega

11. člen

Odškodnina za izgubo življenja bližnjega, katerega smrt je neposredna posledica dejanja v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki, se izplača slehernemu upravičencu za pretrpljeno negmotno škodo v znesku 200.000 tolarjev, razen za žrtve vojne za Slovenijo.

Odškodnina za izgubo življenja bližnjega iz prejšnjega odstavka se upravičencem po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 odmeri v višini štirikratnega zneska odškodnine iz prejšnjega odstavka.

O priznanju statusa svojca žrtve po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991 ter o pravici do odškodnine, odloča na prvi stopnji Ministrstvo za obrambo. Pri odločanju o priznanju statusa in o pravici do odškodnine se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

5. Postopek za uveljavitev pravice do odškodnine

12. člen

Akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičencih in njihovih pravicah po zakonu o popravi krivic, po zakonu o žrtvah vojnega nasilja ter akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičenosti oseb do odškodnine iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pošlje navedeni organ po uradni dolžnosti Slovenski odškodninski družbi (v nadaljnjem besedilu: SOD), ki na podlagi navedenega akta ter meril, določenih s tem zakonom, izračuna višino odškodnine in o tem izda odločbo.

Pri izdaji odločbe o višini odškodnine SOD upošteva skupni znesek, ki ga določa 9. člen tega zakona. Kolikor v postopku izdaje odločbe SOD ugotovi, da izračunana višina odškodnine presega znesek iz 9. člena tega zakona, izda odločbo, s katero upravičencu določi enak znesek, kot je določen z 9. členom tega zakona.

V obrazložitvi odločbe mora biti navedeno, da je izračunana višina odškodnine presegala znesek, določen v 9. členu tega zakona.

V primeru, ko je oseba s statusom, ki daje pravico do odškodnine po zakonih iz 6. člena tega zakona, umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje.

Postopek za pridobitev statusa iz prejšnjega odstavka, ki je bil prekinjen zaradi smrti vlagatelja, se nadaljuje na zahtevo njegovih dedičev.

V postopku izdaje odločbe o višini odškodnine po tem zakonu se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

Zoper odločbo, s katero SOD odloči o višini odškodnine, pritožba ni dovoljena, možno pa je sprožiti upravni spor.

SOD izplača odškodnino na podlagi pravnomočne odločbe iz prvega odstavka tega člena.

13. člen

Odškodnina se izplačuje v dveh delih.

Prvi del odškodnine je izplačljiv v gotovini do višine 300.000 tolarjev. Prvi del izplačila je razdeljen na dva obroka. Prvi obrok se izplača do višine 150.000 tolarjev v tridesetih dneh po predložitvi pravnomočne odločbe, vendar ne pred 15.1.2002. Preostali znesek odškodnine, ki je izplačljiva v gotovini, se izplača v drugem obroku v dvanajstih mesecih po plačilu prvega obroka.

Drugi del odškodnine se izplača v obveznicah, ki se upravičencem vročijo najkasneje ob izplačilu prvega gotovinskega obroka, če je upravičenec po tem zakonu na podlagi pravnomočne odločbe upravičen do odškodnine, ki presega 300.000 tolarjev.

Upravičencem po tem zakonu, ki so pridobili pravico tudi po drugem naslovu, kot so “Sklad za humanitarno pomoč posebej oškodovanim žrtvam nacifašizma v državah jugovzhodne Evrope”, Sklad “Spomin, odgovornost in prihodnost”, “Sklad za spravo”, namenjen za izplačila odškodnine nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem v času nacionalsocialističnega režima na ozemlju današnje Avstrije in drugih naslovih, pri katerih gre za enkratno odmero pravice v obliki denarnega zneska, se v gotovini izplača le prvi obrok iz drugega odstavka tega člena, ostala priznana odškodnina pa v obveznicah.

14. člen

Za izplačilo odškodnine iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona izda Republika Slovenija obveznice največ do višine 30 milijard tolarjev za obveznosti države na podlagi pravnomočnih odločb iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.

Obveznice se izdajo v eni ali več serijah.

Obveznice so nominirane v tolarjih in izplačljive v petih letnih obrokih z zapadlostjo 15. septembra tekočega leta.

Prvi obrok zapade v izplačilo 15. septembra 2004.

Obveznice se obrestujejo z letno obrestno mero v višini TOM + 1% od 1. januarja 2002 dalje.

Obveznice se glasijo na ime in se lahko prenašajo brez omejitev.

Za izplačilo glavnice in obresti po tem zakonu jamči Republika Slovenija.

Pravice iz obveznic zastarajo v treh letih po dnevu zapadlosti vsakega letnega obroka. Naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti opravlja SOD.

Način ter roke za izplačevanje glavnice in obresti za obveznice, izdane na podlagi tega zakona ter druga vprašanja v zvezi z izdajanjem, vročanjem ter izplačevanjem obveznic in izvrševanjem pravnomočnih odločb iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki niso določena s tem zakonom, določi Vlada Republike Slovenije z uredbo, ki jo izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Višina izplačila v obveznicah je enaka razliki med višino odškodnine, ki je priznana z odločbo iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in prvim, gotovinskim delom izplačila. Višina izplačila v gotovini in v obveznicah mora biti v skladu z 9. členom tega zakona.

15. člen

Upravičenci po tem zakonu ne plačujejo davka od odškodnine.

16. člen

Ministrstvo, pristojno za finance, prenese sredstva iz 4. člena tega zakona na SOD. SOD vodi postopke in opravlja administrativne in tehnične posle pri izplačevanju odškodnin.

III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

17. člen

Sklad preneha z delovanjem po izpolnitvi obveznosti, zaradi katerih je bil ustanovljen. Denarna sredstva, ki po izplačilu odškodnin ostanejo na računu sklada, se prenesejo v proračun Republike Slovenije.

18. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 412-01/95-17/17

Ljubljana, dne 28. februarja 2001.

Predsednik

Državnega zbora

Republike Slovenije

Borut Pahor l. r.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

tule tiči problem.

Če osporavaš njihovo pravico, zakaj ne osporavaš tudi moje ali tvoje pravice biti "Slovenec" oziroma imeti stalno bivališče in pravico do bivanja v Sloveniji?

Nikomur ne odrekam (je lepše kot "osporavam") pravice, ki je zapisana v zakonih kot vse ostale pravice. Če pa si nekdo jemlje pravico, ki v zakonodaji nima podlage, bom jasno povedal svoje mnenje.

Pa še to: zame je nacionalni ponos pozitivna lastnost. In ponosen sem, da sem Slovenec. Prav tako spoštujem Srba, ki je ponosen, da je Srb. Isto velja za druge nacionalnosti. Vendar le do točke, dokler on spoštuje mojo narodno pripadnost (in moja stališča). Če pa je nekdo prepričan, da je zaradi pripadnosti svojemu narodu več vreden od mene, bodi prepričan, da ne bom tiho.

Pravica do bivanja je opredeljena v zakonodaji... ne da se mi več, sorry. Preberi v mojih prejšnjih postih.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Na temo izbrisanih, bi rekel dalmatinc :

I bogu ste dopizdili, a kamo ne li meni.

:D

Pa saj je vse enostavno.

Imamo pravno državo in stvari se bodo poštimale po regelcih.

Manjšine morajo pri varstvu pravic imeti večje pravice.

Predvsem pa ne sme večina o tem odločati.

Da se bo na to rešitev marsikateri šlepal nezasluženo, seveda se bo.

100 % rešitev ni.

B)

........ :notworthy: :notworthy:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Nikomur ne odrekam (je lepše kot "osporavam") pravice, ki je zapisana v zakonih kot vse ostale pravice. Če pa si nekdo jemlje pravico, ki v zakonodaji nima podlage, bom jasno povedal svoje mnenje.

Pa še to: zame je nacionalni ponos pozitivna lastnost. In ponosen sem, da sem Slovenec. Prav tako spoštujem Srba, ki je ponosen, da je Srb. Isto velja za druge nacionalnosti. Vendar le do točke, dokler on spoštuje mojo narodno pripadnost (in moja stališča). Če pa je nekdo prepričan, da je zaradi pripadnosti svojemu narodu več vreden od mene, bodi prepričan, da ne bom tiho.

Pravica do bivanja je opredeljena v zakonodaji... ne da se mi več, sorry. Preberi v mojih prejšnjih postih.

:yea2: :yea2: :yea2: :yea2:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Pa še to: zame je nacionalni ponos pozitivna lastnost. In ponosen sem, da sem Slovenec. Prav tako spoštujem Srba, ki je ponosen, da je Srb. Isto velja za druge nacionalnosti. Vendar le do točke, dokler on spoštuje mojo narodno pripadnost (in moja stališča). Če pa je nekdo prepričan, da je zaradi pripadnosti svojemu narodu več vreden od mene, bodi prepričan, da ne bom tiho.

mene pa boli kurac za "nacionalni ponos" v kakršnikoli obliki. Triglav je glih tako lep, kot Mont Blanc, Slovenske gorice enako, kot Provansa... in v državi Sloveniji prebiva - statistično gledano - ravno toliko barab, idiotov in nesposobnežev, ali prijetnih ljudi, dobrih bejb, potencialnih prijateljev, kot v Nemčiji, Franciji, ZDA, Švici, Indoneziji...

Ni mi pa prijetno, ko se kdo čuti večvrednega na nacionalni bazi, al icel oogroženega na nacionalni bazi. In če nekdo tretji misli, da je nekaj več - naj si kar misli. Da bi pa jaz potem moral nekako dokazovati nekaj nasprotnega - ja, pa ja de...

Ponosen sem na dobre prijatelje, na svojo družino,... Na kraj pameti pa mi ne pride, da bi ljudi delil na "nas" in "njih". Tudi v primeru izbrisanih ne, tako kot v drugih primerih ne.

Ergo - glupo se mi zdi razglabljati o tej pripadnosti neki politični, nacionalni, kakršnikoli umetni tvorbi oz. državi že...

Podobna stališča sem obelodanil že večkrat, tudi lani, ko smo debatirali o vstopu v NATO, v EU, pa še kdaj ....

Ampak zgolj Slovenska zaplankanost botruje čudovitim izlivom "nacionalnega ponosa". Pa ja, jaka neka fora. Če bi pa bil rojen v Parizu in živel tam, a bi bil še ponosem Slovenec? Ergo - ta ponos je zgolj posledica nekega naključnega dogodka in ne dejstva, da "moramo biti zaradi nečesa pa res ponosni". Ponos po naključju.

PS: to ne pomeni, da mi Triglav ni lep, da ne maram Slovenskih goric (rodne mi dežele) ali česa drugega. Ampak nikoli ne bi nekomu, ki ni iz teh meni všečnih krajev, skušal nekoga pregnati, ali tako pljuvati čez njega.

PSS: mal me je zaneslo, priznam, in Vruuuuum, tole ni letelo neposredno nate. SAmo na glas razmišljam o čudoviti mentalni pokrajini večin Slovencev.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Menim, da bi bilo to napačno. Zakaj na vsak način nabijati na križ "nestrpneže"? Ali ni potem tudi tisti nestrpen do nestrpneža? :doze:

Jah, Mustang, spomn se razprav okol Butlja, do ene mere še gre brat kozlarije, čez ne gre več. Pa ena mnenja sploh niso mnenja.

Lina, ti pa nehej že jokat o teh k.... odškodninah, tud men se že mal bruhca <_<

Plačevala si že za raznorazne debilne referendume, k so jih predpisoval, pa najbrž boš tud za teh nekaj deset primerov, k jih bojo določil za "krivično" izbrisane (z dokazi).

Pa nehejte že padat na to k... demagogijo, k jo trosijo politiki kova Janša, da ne omenjam SNS

U bistvu, kwa mi je treba tega sploh...

<_<

No, lepo se mejte MSjevci, ne se klat

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

ROBY--Noben te ne sili brati česarkoli kar te sili na bruhanje---stay out.

Pa raje ne posplošuj o demagogijah in ne podcenjuj na način ,,nekaj deset izbrisanih,,....

Sicer se moram pa tut jaz že počas vprašat ,, A mi je tega treba oz. a ni škoda cajta?,,

lp

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

TNX, Lina, to sem imel v mislih.

Dr. Wedam-Lukič pa je izjavo o tem, da je tehnični zakon nepotreben, dala v intervjuju za Večer prejšnji mesec. Z njo se strinja (v drugem članku) tudi dr. Šturm.

Copy/paste:

Če bodo torej ustavni sodniki zdaj zaprošeni za presojo ustavnosti referenduma o pravzaprav nepotrebnem zakonu, bodo morali ponoviti, kar je pred slabim mesecem v Večeru že zatrdila predsednica sodišča dr. Dragica Wedam Lukić, da torej tehnični zakon sploh ni potreben (blizu temu mnenju je tudi Šturm), ali pa spremeniti mnenje. To drugo najbrž ni zelo verjetno. Ker ustavnega sodišča, ki danes misli drugače kot včeraj, verjetno ne potrebujemo.

SymRu: stališča imava različna - ampak to ne pomeni, da se morava kregati ali dokazovati, kajne? In nacionalni ponos ni tipična slovenska lastnost - tudi Američani so ponosni, da so Američani, ali Nemci (no, ti se delijo na Bavace, pa ...).

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

... a ni škoda cajta?

To je to. B) B) Še enga zate: :004 Za Vruuummma pa tud.

No, zdej me pa lohk "izbrišete" B), ne bom več smetil, he-he...

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Stališča imava različna - ampak to ne pomeni, da se morava kregati ali dokazovati, kajne? In nacionalni ponos ni tipična slovenska lastnost - tudi Američani so ponosni, da so Američani, ali Nemci (no, ti se delijo na Bavace, pa ...).

saj, to je itak že cel cajt moj point :) :OK:

PS: pa kolk nacionalni ponos (včasih, a prepogosto!) poneumlja ljudi. ... še posebej v ZDA ... kjer ga itak izvažajo po celem svetu :SS

zgleda, da je ta globalizacija vse skupaj preveč pomešala. Včasih, pred stoletji, je bilo jasno, kdo je kje domač in kdo je tujec. Danes pa smo vsi domači in vsi tujci - skor čisto povsod..

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Sicer se moram pa tut jaz že počas vprašat ,, A mi je tega treba oz. a ni škoda cajta?,,

saj tipično imamo samo eno tako vatreno debato mesečno, le redko pa tudi tedensko :)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

  • 1 mesec pozneje...

Včeraj je Gaber z Janšo lepo popucal na Odmevih ... Kua sta oba počasi in razločno artikulirala :P

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Včeraj je Gaber z Janšo lepo popucal na Odmevih ... Kua sta oba počasi in razločno artikulirala :P

Skoraj do konca. B)

Potem je pa Širokova morala malce popent, da sta nehala. :rolleyes:

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Včeraj je Gaber z Janšo lepo popucal na Odmevih ... Kua sta oba počasi in razločno artikulirala :P

Gaber ni nič popucal z Janšo pravtako ni Janša popucal v dnevniku s Potrčem (mi je pa všeč k mu skoz pod nos meče njegovo zanikanje odločbe ustavnega sodišča, pri referendumu o volilnem sistemu---kle se ne morš nič ven vadit, ker je vse črno na belem in krasen nauk kako ima palca dva konca) ne vem kdo je pričakoval, da bosta v odmevih dosegla konsenz če ga poskušajo doseč že en mesec pa se ne da.

Zdej pa še Bohinjc z neko veleumno potezo še bolj nalaga na ogenj.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Bohinc res še dodatno komplicira ...

drgač mi je pa všeč gledat te fosile, kot je Gabr in Janža... škoda,da so v gvantih in ne v trikojih (+ kake palce in rokavice hehe :P)

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Kaj narediti z izbrisanimi.

V vrsto bando južnjaško pa čez Kolpo z njimi. Ne zanjo niti slovensko pa hočejo državljanstvo in še odškodnino.

Povezava do komentarja
Delite na drugih straneh

Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje

Za objavljanje se morate najprej registrirati

Ustvarite račun

Registrirajte se! To je zelo enostavno!

Registriraj nov račun

Prijava

Že imate račun? Prijavite se tukaj.

Vpišite se
  • Zadnji brskalci   0 članov

    • Noben registriran uporabnik, si ne ogleduje to stran.
×
×
  • Ustvari novo...

Pomembne informacije

Z uporabo te strani se strinjate z uporabo piškotkov in se strinjate s pravili o varovanju zasebnosti!