Furioso Objavljeno Julij 30, 2004 Opozori Objavljeno Julij 30, 2004 :( :( Bil je dan, ko sem prodal svoj motor. Težko mi je bilo brez njega, preselil sem se v isto stavbo, kamor sem motor prodal. Včeraj ga je takratni novi lastnik prodal naprej. V sosednji garaži ni več mojega nekdanjega motorja. :( :( Rabim nov motor. :ph34r:
Nata Objavljeno Avgust 2, 2004 Opozori Objavljeno Avgust 2, 2004 .... včeraj je bil dan pozabe in praznih obljub ... očitno je danes spet ------------------------------------ poglej modro luno - tokrat naj bi prišla dvakrat v tem mesecu ------------------------------------ kot dvakrat pozabljena ------------------------------------ saj - so mi stara mama že rekla: bolje dvakrat kot nobenkrat ------------------------------------
SiR Objavljeno Avgust 2, 2004 Opozori Objavljeno Avgust 2, 2004 Dvojni svet "Stala sva tam kot dve lutki... in je rekla - poklič me, pa piš mi kej! A ni čudno - zdaj sem jaz z mislimi tam, ona pa tukaj. Telesi pa tudi - eno tu, drugo tam... " A vendar se je njuna realnost prepletala kot nitke tkanja.
Nata Objavljeno Avgust 13, 2004 Opozori Objavljeno Avgust 13, 2004 V viseči mreži z rogljičkom, ki je imel čudovito vanilijevo kremo v srčiki svojega testa, se je raztegovala in nastavljala dopoldanskim žarkom. Ne bom se opekla, saj sem tokrat previdna, si je mislila. Ne bom šla predaleč, saj niti ne vem točno, kam peljejo ravnine. Zaključila je misli, ravno v trenutku, ko začutila je močan prijem. Kar stisnilo je. Votel strah včasih požre vsako celico poguma, ki ga nabira vedno, ko ima občutek, da je sama. "Gospodična!" se je zadrl. Zagrabil močneje in potegnil. "Kje imate propustnico?" jo je pogledal globoko in strogo. "Tako pa ne bo šlo!" Brez milosti jo je porinil. Tukaj ni prestopa, če me ne povabiš. Tukaj sem sama, če ne misliš name. Tu ne morem pomagati, če ne ponudiš roke.
GhostRR Objavljeno Avgust 14, 2004 Opozori Objavljeno Avgust 14, 2004 Ona, Ona, Ona ... Ženska, Mati, Narava... molčim, ker imam besede. Razumel jih ne bo nihče. Le molk je tisti, ki ga razumemo vsi. Stenska ura gre svojo pot, tudi moja ni večna. Cesta ima ovinke, a le malo jih je, ki se končajo v prepadu. Drevo pusti svoj sadež na tleh pod seboj, zakaj potem tam spodaj ni dreves? Mesto je veter, na vasi pihlja, v hiši je zatišje. Me sedaj slišiš? <_<
Manu Objavljeno Avgust 31, 2004 Opozori Objavljeno Avgust 31, 2004 Ali je sploh mogoče, če nimaš, pa hočeš imeti, da bi lahko nekako prišel, ne da bi te kdo opazil? Ponavadi obstaja! Nesmisel.
Manu Objavljeno September 7, 2004 Opozori Objavljeno September 7, 2004 Če bi imela dovolj sreče, da bi se lahko prebudila, bi lahko vedela, zakaj je: najodličnejši jezik tisti, ki ni izgovorjen, najodličnejše dejanje tisto, ki ni storjeno in najlepša sprememba tista, ki ni hotena. :cry:
fazerer Objavljeno September 7, 2004 Opozori Objavljeno September 7, 2004 ce bi poznal prihodnost ne bi tako ravnal...
Manu Objavljeno September 8, 2004 Opozori Objavljeno September 8, 2004 :huh: :unsure: :( Je res. Ampak se mi zdi, veš, da bi v vsakem primeru spet rekel isto. " Če bi vnaprej vedel, bi ravnal drugače... ne bi tako...." Tudi če bi ravnal točno tako, kot zdaj meniš, da bi bilo boljše.... Nikoli, nikoli ne bi bil popolnoma zadovoljen. Tudi če bi ravnal drugače. Vseeno bi hrepenel in iskal druge, zate kvazi boljše možnosti. In če bi dobil in uresničil te, bi bil še vedno nezadovoljen, ker bi hotel druge, na drugačen način.... Zgleda, da je to v nas. V ljudeh. In to nas, nekatere bolj, druge manj, dela nesrečne. Ker se nekateri ne znamo, drugi pa nočemo sprijazniti z dejstvom, da življenje JE. Točno tako. In če bi bilo drugačno, bi bilo spet le življenje z novimi neizpolnjenimi hrepenenji.... Dans je dan, ma prow res, ma za se ubit ( by Iztok Mlakar)....................... :ph34r:
Thundercat Objavljeno September 8, 2004 Opozori Objavljeno September 8, 2004 Dans je dan, ma prow res, ma za se ubit ( by Iztok Mlakar)....................... :ph34r: :yea2: :yea2: iztok mlakar ruls :notworthy:
gizmOkak Objavljeno September 8, 2004 Opozori Objavljeno September 8, 2004 sm opazu d so žabe kosmate :afro1: :lol1:
batzajla Objavljeno September 27, 2004 Opozori Objavljeno September 27, 2004 Sidrali smo se na Braču, pri neki skriti vojaški ladijski 'garaži'. Zanimiva, kar malo strašljiva luknja. Kmalu po lahki večerji sem šel teči. Kar tako, ker se mi je pač dalo... Grem malo gor, pridem do makedamske ceste, ki me vodi daleč okrog zaliva. Čista tišina, samo moje globoko dihanje in šum pod nogami. Borovci živo temno zelene barve vse okrog mene... Meni tako ljub vonj iglic, smole mi nariše nasmeh na obraz in pospešim korak. Nebo se izza hriba počasi barva v nežno roza in ko prisopiham izza ovinka me zaslepi sonce, ki je tik pred tem da se potopi v morje. Lepo! Cesta se vije naprej ob obali, krenem levo na pot, ki vodi proti rtu. Velike pajčevine mi dajo vedeti, da ta košček otoka ni prav pogosto obiskan, a vseeno je pot lepa. Zaradi gostih borovcev kar malo pozabim na sončni zahod, vse dokler pridem na majhno vzpetino, kjer se pred mano odpre pogled na morje: tri jadrnice se v bonaci počasi premikajo vsaka v svojo smer, tam zadaj je Hvar... Stojim tam kot vkopan z nasmehom in obrnem glavo proti vzhodu, kjer je že temno,malo više je že vzšel tanek lunin krajec. Z vsako stopinjo zaskuka pogleda se barva spreminja...Iz globoko temno modre v lepo nebesno modro, ki potem rahlo zbledi in postane roza.Potem oranžna in na obzorju zahoda tako živo rdeča,da...da res ne morem povedati. Poseben kontrast doda tistih nekaj oblakov, ki rdeče žarijo nizko nad morjem. Nobenega vetra, razen nekaj škržatov tudi nobenega hrupa. Res je lepo. Po glavi šviga švaga lepe misli, spomini... Tema me zdrami in spomni, da moram še nazaj do jadrnice in med potjo nazaj se šele zavem, da sem bil pravzaprav precej daleč, klanca po katerem se vzpenjam se sploh ne spomnim! Hiter šprint okrog zaliva, skok v vodo, mrtvak s pogledom na zvezde dokler me ne zebe. Potem v toplo obleko in pod odejo. Lahko noč... življenje je lepo :) :) :)
Anubis Objavljeno Oktober 5, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 5, 2004 V zatonu medlega, rahlo neumno delujočega sonca (obeh), sem si v navalu evforije in pričakovanja, malo za intermezzo, odtrgal roko. Sprva mi je šlo rahlo na smeh, kaj kmalu pa sem sprevidel dolgoročno posledico svojega ljubkega dejanja - bila je leva.
RHonda Objavljeno Oktober 5, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 5, 2004 Če iščete človeka, ki je redko zadovoljen z življenjem in s samim sabo, potem ste me našli :) Ma qurc, čist vsak dan pride nekaj slabega; greš na vožnjo z motorjem in imaš občutek krivde, da bi lahko delal kaj bolj koristnega, pa še par folka mi je reklo, da se bom slej ko prej spet razletel. No če nisi na motorju pa tud ni v redu- si zamorjen. Če delaš ali se učiš, si utrujen ali pa v depresiji, če počivaš pa te spet mori občutek krivde, stran mečeš življenje. Če piješ alkohol se v redu počutiš, vendar se ubijaš, isto je s cigareti in z vsemi substancami. Če nimaš ženske ti je dolgčas in hrepeniš po njej, ko pa jo imaš ti požira živce... Če nimaš denarja, imaš kr naprej ene probleme, če ga maš preveč pa postaneš pokvarjen človek in izgubiš družbo. Naštel sem samo nekaj področij, vendar je povsod tako, prav na vsakem področju. Če pa že najdem kako pozitivno stvar, mi drugi potem povedo, da je to pravzaprav negativno, nevarno, slabo itd. Vse skupaj je en začaran krog. Kar naprej razmišljam, če se sploh splača živeti, kaj če bo še slabše (še nobeden pa mi ni rekel, da živim slabo). Mislim, da bo treba najti nek smisel življenja, zakaj mi je vsega tega treba, obstaja namen bivanja... Naj pa še povem, da materialne stvari ne morejo biti smisel življenja, sicer bi bil jaz zadovoljen človek. Ah, jebiga :BUA: , jutri bo še slabše :(
Manu Objavljeno Oktober 6, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 6, 2004 Ufff, kako te razumem. :004 :004 :004
RHonda Objavljeno Oktober 6, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 6, 2004 No lahko rečem, da sem mogoče malo pretiraval, saj danes je malo bolje. Ko se človek slabo počuti, meče ven vse mogoče besede. Pa hvala za tolaženje, Manu ! .)
Vale Objavljeno Oktober 6, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 6, 2004 Grem ... mogoče najdem ... mogoče tudi ne ... mogoče sploh ne vem kaj iščem ... danes sem pekla piškote za včeraj ... in ja, še to ... Aja hvala :004
Manu Objavljeno Oktober 8, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 8, 2004 No lahko rečem, da sem mogoče malo pretiraval, saj danes je malo bolje. Ko se človek slabo počuti, meče ven vse mogoče besede. Pa hvala za tolaženje, Manu ! .) ← Ne boš verjel, potolažila sem tudi sebe. Hvala tebi. :004 p.s. Tudi jaz sem danes čist OK. .) :rolleyes:
Ice Objavljeno Oktober 8, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 8, 2004 kratka kronologija "casa": v sredo grem tunkat zogice v luknjice. majica prepotena, rezerva doma. kosilo a la burger king. volvo reiterer. k prijatelju in nato domov. v sredo zvecer me zvije. aaaaaapppCIIIIHHHHHH-UUUUAAAAAAAAaaaaaa...... odpre se hidrant, sinusi se zaprejo. prva rola wc-papirja. v noci iz srede na cetrtek se zbudim ob 3:15. po treh urah. :angry: poln nos vode, vroce, dehidriran. cetrtek prestanem nekako. bedno. rola wc-papirja 2, 3 in 4. ob 22:00 se spravim :zzz: v upanju, da bo v petek boljse. danes se zbudim ob 3:45. dehidriran, preznojen, besen na samega sebe. idiot. s krizankami in knjigo se poskusam uspavati. no go. no, popoldne se vsemu zgoraj pridruzi rola wc-papirja 5. in kaselj. porka motorka frdamana. BTW sem lacen tudi. hladilnik pa prazen. quell beda. :doze: it simply ain´t my day today. :grrr tolazi me misel, da bo nekoc bolje. upam, da se pred penzijo. :) aja, se smisel napisanega: danes NISEM cist OK. :grrr
Vale Objavljeno Oktober 11, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 11, 2004 Našla ... in v istem trenutku zopet izgubila ... v bistvu mogoče niti ne izgubljam, ampak se samo venomer znova skriva ... uničila bom vsa skrivališča ... mogoče bo pomagalo ... ne maram teh skrivalnic ...
Vale Objavljeno Oktober 13, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 13, 2004 Hodim zmedena po svetu, v času, ko iščejo vsi pretekle usmerjenosti v smislu družinskih omreženosti, ki se jo držijo v vsakodnevnem ritmu življenja. Utopično se je slepiti, zato sem še bolj zmedena in s tem omrežena. Želim biti zmedena in omrežena, tako se počutim varno.
Vale Objavljeno Oktober 13, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 13, 2004 Vem, da govorim, tisto kar mislim, vendar to, kar mislim, ni tisto, kar vem.
GorazdH Objavljeno Oktober 14, 2004 Opozori Objavljeno Oktober 14, 2004 koža,vonj,sluh,vid,okus so edine ovire na poti do sanj...(če smrdiš ti malokera da :grim ) dejstva zastrupljajo resnico...(dejstvo je da me ne jebeš, resnica je da te ljubim.. :notworthy: ) kaos je najvišja oblika reda, ker je vsak del odvisen in popolnoma neodvisen (šefe zakaj ni plače? zato ker moraš več delat, neglede na to če delaš več :wacko: )
Priporočene objave
Ustvarite račun ali se prijavite za komentiranje
Za objavljanje se morate najprej registrirati
Ustvarite račun
Registrirajte se! To je zelo enostavno!
Registriraj nov računPrijava
Že imate račun? Prijavite se tukaj.
Vpišite se