tema, ki naj gre prosto pot

[Sanda7]

poglej jo mačko vale

[AlterMann]

...in tistega sodnega dne, se bodo srečale vse:

objavljene in neobjavljene, brisane in izgubljene...

[Nata]

...in tistega sodnega dne, se bodo srečale vse:

objavljene in neobjavljene,  brisane in izgubljene...

←

... tistega sodnega dne ... le kdaj sem nazadnje ugotovila, da sem ugotovila ? ... prepotena čisto po naključju ali ker pač prostopotna usoda zavila je na slepo ? ... ni važna količina sporočil, ni važna vsebina sporočil ...

le kdo za vraga sem jaz, da bi sploh kaj prosila ... :doze:

I don't think you love me

Confusion settling in

I don't think I'll be staying

Around here, anymore

There's no question that I love you

But I'm living in my own time

And here I am debating

Whether I'm wrong, or right

Who am I

To make a judgement of

Your life

I'm only

Passing by

Passing by

All the promises I gave you

Helped me to survive

And all the times I wished you'd save me

You were the love of my life

Who am I

To make a judgement of

Your life

I'm only

Passing by

... Passing by

....

I' m only passing by ...

... brisane in izgubljene ... želje po neskončnosti ... izpuhtele v praznem začetku ....

seriously ... who the fuck am I ?

... :unsure:

Popravljeno November 7, 2004. Popravil Nata

[Vale]

Grem ... mogoče najdem ... mogoče tudi ne ... mogoče sploh ne vem kaj iščem ... danes sem pekla piškote za včeraj ...

... človek išče in išče in ko neha iskati najde ... tako na pol prekrito se je pojavilo pred menoj, tako iznenada, tako nepričakovano, da sem samo strmela in obnemela ... in zato ... zato mi je zopet ušlo ... vendar zdaj ne iščem več ... zdaj vem, da je tam ... zato še samo čakam ... čakam, da se zopet pojavi ... vem da se bo ... tokrat ne na pol prikrito ampak na pol odkrito ...

... do takrat pa bom pekla piškote za včeraj ...

... in draga prijateljica, še vedno ne vem ali naj uporabim herbicit ali pesticit ... :004

Popravljeno December 9, 2004. Popravil Vale

[Pravokotar]

"Po vsakem dežju posije sonce!"

Gotovo so bile te optimistične besede v veliko uteho znanemu L.B., ko je nanj lilo kot iz škafa.

V naslednjem hipu ga je zadela strela. In podal se je na pot v underground. Kjer mu sonce bore malo koristi.

Te resnične epizode sem se pa spomnil zato, ker danes pri nas malce grmi. Če me ne butne strela, sem na konju. B)

[Pervy]

adijo aria, chloe, gina, ivy, maria, anita, zdenka, jenna in vse čudovite neznanke. :cry: srce krvavi in perverzni bes z gorečim mečem in srebrno kuglo bo pokončal vernike, ki so si drznili prestopiti prag templja svobode, zmotiti bencinske bogove in zbuditi perverzne sile! :angry:

tekla bo kri vernikov zbrane elitne enote bodo poskrbele, da bodo kmalu spoznali svojo zmoto, ko jih bo namesto večne odrešitve pričakal temni NIČ. :ninja:

Popravljeno December 13, 2004. Popravil PERVY

[Wobewt]

Konec Ljubezni. :ph34r: Črn dan vsesplošno. :ph34r:

[RAN]

Grem ... mogoče najdem ... mogoče tudi ne ... mogoče sploh ne vem kaj iščem ... danes sem pekla piškote za včeraj ...

... človek išče in išče in ko neha iskati najde ... tako na pol prekrito se je pojavilo pred menoj, tako iznenada, tako nepričakovano, da sem samo strmela in obnemela ... in zato ... zato mi je zopet ušlo ... vendar zdaj ne iščem več ... zdaj vem, da je tam ... zato še samo čakam ... čakam, da se zopet pojavi ... vem da se bo ... tokrat ne na pol prikrito ampak na pol odkrito ...

... do takrat pa bom pekla piškote za včeraj ...

... in draga prijateljica, še vedno ne vem ali naj uporabim herbicit ali pesticit ...  :004

←

Seveda je.

Tam je.

Vedno je bilo tam.

In vedno in zmerom ga ni, če ne zagrabiš.

Kaj sploh ?

Ne vem.

Morebiti res to, ko je včeraj daleč, daleč, pred nami.

.)

p.s.

Kakšen fungicit bo kar v redu.

Se je ta goba razrasla, da ni res.

[Manu]

:angry:  :( Prosim moderatorje, če lahko izbrišejo nepotrebno salo, ki se je nabralo temi, ki jo nekateri še vedno ne razumejo in jo morajo svinjat ... packi, packonasti  :(  :(  :angry:

←

"Če nisem glavna, znorim. :) Škoda, da sem samo jaz takšna. NITI ENGA ne poznam, ki bi imel podobno lastnost. Res sem izjema. Ma za popizdit.... :)

Ampak si ne morem pomagat. Čist res ne. :)

In potem svinjam in puščam nepotrebno salo ( matr, dobr izraz - zgleda, da ga po novem uporabljamo tisti, ki razumemo in nismo še nikoli nikjer nič svinjali, kaj šele na motosvetu :notworthy: ) "

p.s.

RAN, goba se je pa res razrasla, da ni res! :OK:

[Manu]

...in na "prosto pot" mečejo vso nesnago,

ki se jim nabira v glavi.  :P

←

:kva2: Pa res - pa to je "tema, ki naj gre prosto pot"... :P

Sploh nisem opazila :blink:

Zdaj sem pa pomirjena. Tnx, Alti :004 ( :P )

Bom kar en del prostopotnega prispevka, ki sem ga jaz enkrat napisala ( rekli so, da je roman) in objavila (nisem vedela, da bo nekoč svetovna uspešnica, skoraj nekakšen vrhunec stoletja... :) ) Naslov je Ženska francoskega poročnika :

"V odnosih med ljudmi prihajajo trenutki premene, kot iz dura v mol: ko se nekaj, kar je bilo dotlej neosebno stanje, ki si ga pamet morebiti opiše v približnih pojmih, ki ga je treba zgolj uvrstiti v neko posplošeno kategorijo, na lepem sprevrže v osebno ; preide v ednino; ko ga naenkrat, ko se vanj vživiš, nič več ne opazuješ, ampak sodoživljaš. Tako kot večina med nami, kadar pride tak trenutek - koga še ni objemal pijanec?- je skušal naglo, vendar diplomatsko vzpostaviti status quo. "

In da ne bo kdo v resnici mislil, da je to napisal John Fowles! :angry:

Popravljeno December 14, 2004. Popravil Manu

[Pravokotar]

V štalci zadaj za vasjo smo redili, bogme, imenitnega jehowca :)

Včasih je zganjal burke. Večinoma pa je le žolcasto in mogočno ždel na svojem otepu slame. Okoli njega se je širil topel, malce vsiljiv vonj po bobkih. In rasel je, da je bilo veselje. Nekaterim celo čez glavo. Pa je tistim manj razsodnim šinila v buče ideja, da bi morebiti priredili koline. Kar je lep slovenski običaj. V nekem smislu celo praznik.

Ampaq na srečo je zmagala pamet. Jehowcev ne kaže kolinit. Edini produkt bi bil še bolj zagaten vonj po bobkih. Tega pa res ne rabimo, ane? :grrr

[Pravokotar]

Včerajšnja bilanca:

V živo psihoterapiral:

- Švicarji...................... 1 kom.

- Avstrijci..................... 2 kom.

Po telefoninu psihoterapiral:

- malo mešano.............. x kom.

Nobenega ni vrglo božje. Vsaj ne v moji prisotnosti. Not bad! :)

Sem firbčen, kako bo danes s to zadevo :grim

[Manu]

Kaj je normalno? :hmm:

Če se komu v tem predbožjastnem času ljubi, naj si prebere knjigo o Eve - Življenje je norišnica, ki jo je napisala imenitna Carmen Reid, mlada avtorica, novinarka in kolumnistka ... jaz jo moram spet vzeti v roke... :)

Eve je dokaj povprečna ženska, tako na videz in tudi sicer. Morda je nekoliko drugačna le zato, ker ima kar štiri otroke, a še ni odtrgala popkovnice mladosti, ki jo napaja z željo po ljubezni. Ne po takšni ljubezni, kot bi jo sicer radi pripisali ženski njenih let in njenih izkušenj, ampak po tisti ljubezni, ki jo pesniki pišejo z veliko začetnico.

[Pravokotar]

Kaj je normalno?

Kadar človek zares prizadevno tuhta, včasih pride do blazno zanimivih ugotovitev. Ali zanimivo blaznih. Odvisno od trenutnega razpoloženja.

In ravno to se je primerilo meni, vašemu vdanemu naratorju, danes zjutraj.

Nekako ob 4h sem odprl krmežljave učke v temo. V rekordnih petih minutah sem ugotovil, da svetu pač še vlada Noč in da je potemtakem strah, da sem oslepel, odveč. Pomirjen sem odhlamudral v kuhinjo in spotoma mojstrsko ignoriral vago, ki je prežala za priprtimi vrati (moške) kopalnice.

Skodelica kave...mmmm! (Ivane, svaka ti čast!)

In potem sem se, namesto da bi odlaufal en krog s Symchijem, ležerno zagozdil za računalnikom. V spodnjicah, seveda. In temeljito preštudiral vse dostopno gradivo na temo, zakaj in kje se je kdo razsul z mopedom. In kako je treba naklikat fedre. In kje se kdo ni vozil in zakaj ne. In podobne kozlarije.

Ko je pa zmanjkalo gradiva, sem se zazrl skozi okno. Tiči so v tem predbožjastnem času manj agresivni in še noben ni rjovel. So pa zato zvezdice toliko bolj trumoma (mrzlo) mežikale z neba. In me seveda zapeljale, da sem začel dumat o kozmosu. Kje se ta zadeva pravzaprav začne in kje konča (če je vendar neskončna, kot trdijo?). In kam se vsa ta kolobocija širi? Pa menda ja ne v eno drugo neskončnost, ki je še bolj neskončna? In kaj je potem s tisto tadrugo, se morebiti tudi ona širi? Pa nisem nič pametnega in zanesljivega potuhtal in malo mi je bilo že slabo od vseh teh neskončnosti.

Pa sem sklenil, da bom raje dumal o čem bolj simpl. Recimo o tem, kje je center vseh teh kvašenih, nekam v 3 dni plazečih se kozmosov. Krasno mi je šlo od rok! Ker sem takorekoč v hipu ugotovil, da je osrčje (vsaj mojega) kozmosa tukaj in zdaj. Da sem jaz (vsaj zase) edina čvrsta točka, okoli katere frfota, revolvira in revolucionira vsa ostala krama. Oziroma, če še bolj poenostavim: osrčje vseh neskončnosti tiči v mojih spodnjicah. In nikjer drugje.

Naprej pa nisem tuhtal. :grrr

[Broj Jedan]

Do podobnega (ampak res le podobnega) zaključka

glede osrednje točke "kosmosa" je prišla pred parimi tedni Masha, ki je tudi prepričana, da je ona in samo veleona center vsega stvarstva, in da je vse okoli nje namenjeno le temu, da služi njej, ne glede na to kam se širi in s kakšnim namenom se sploh širi.

To

seveda povzroča nemalo nesoglasij z okoljem, predvsem z osebami istega prepričanja in starosti s katerimi preživi veliko skupnega časa v prvem razredu devetletke.

Ys

se pa ubadam z bolj tuzemskimi dilemami, ker ne vem čisto natančno ali tako razmišljanje spada v obdobje tretje ali četrte trme, ali pa je preprosto zametek zdrave mere egoizma, ki se v tem obdobju začne pojavljati pri otrocih.

;)

[lojzi]

Pomirjen sem odhlamudral v kuhinjo in spotoma mojstrsko ignoriral vago, ki je prežala za priprtimi vrati (moške) kopalnice.

Skodelica kave...mmmm! (Ivane, svaka ti čast!)

←

Dragi moj sotrpin....zadnje čase berem tvoje pisarije...in dolgo sem se spraševal od kje ti ta duševna bolečina, notrnja energija in navdih ki ti omogoča tako kvalitetno in dobro pisanje v naše mrežne cajtnege...od kje ti muza, navdih....? Saj veš, v zgodovini so najboljša literarna dela nastajala v glavah ljudi, ki so trpeli za pomanjkanjem ljubezni, duševnimi bolečinami...ali pa vsaj s takimi in drugačnimi muzami (citat O. Dragojevića : tribam te ko pesnik triba svoju bol)

In, dragi Pepe, danes sem končno odkril tvojo muzo, izvor bolečine, ki te tako močno in lepo polni, da svoje intimne občutke deliš z nami....našel sem jo...tisto ploščo veliko cca 20 x 20 cm, ki ti leži za zaprtimi vrati, včasih zatuli ne vsi naenkrat in nam omogoča branje tvojih izlivov čustev.... in, če ti slučajno navdiha zmanjka....Pepi, pokliči, javi...spomni se sotrpinov v nesreči ....

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

.

Ti bomo zrihtali novo vago :lol1: :yea2: :OK:

Popravljeno December 22, 2004. Popravil lojzi

[Pravokotar]

Ti bomo zrihtali novo vago

Lojzi, "stari" bojni kamerad (kot vidiš, sem ruknil besedico stari v narekovaje), skomandiraj ti raje meni recimo petkilsko macolo. Pa da vidimo, kako se mona odziva na precej manjšo maso, ki prifrči s precej večjo hitrostjo... :kva2:

@Jur: nikar se ne matraj s tovrstnimi dilemami. Naj ti ob tej priliki citiram pokojno mater pravtako pokojnega J.G., ki je v zahojeni vasici Klušino svojemu sinu vztrajno polagala na srce:

"Yuri, ti ne veš kok mam yst enih problemov s tabo! Ampaq, če ne boš zabredel v kriminal, znabiti da boš še kam prigural..." (rada ga je imela, veš)

In res, Yuri po nekem čudežu ni zabredel v kriminal. In je prigural celo tako daleč, da so ga tam nekje okoli leta '61 katapultirali v kozmos. Kjer je debelo uro in tričetrt levitiral kot ena predimenzionirana Lajka. In o bogvečem mozgal...

No, tolk o kozmosu, vagi in s tem povezani problematiki. Zaenkrat. Ker bom mogoče v kratkem prisiljen aterirat.

[Broj Jedan]

@Jur: nikar se ne matraj ..

..In res, Yuri po nekem čudežu ni zabredel v kriminal. ...

←

tnx

Pepesan !!

razrešil si mojo veliiiko življenjsko dilemo ...

:notworthy:

nikoli mi namreč ni bilo jasno:

kojiqrac vsi ljudje takoj pomislijo na J.Gagarina, ko zvedo, da sem tudi ys Jurij

:hmm:

in sedaj vem

sedaj si razsvetlil temo mojega življenja

našel si odgovor na vprašanje, ki me je mučilo desetletja

:OK:

gotovo je to

ta najina skupna lastnost, da

"kot po čudežu ni/nisva zabredel/a v kriminal"

tisto

kar ljudem daje občutek, da sva si tako neizmerno podobna ...

:yea2:

[Manu]

Jaz, stepni volk, se podim naokrog,

Svet pod snegom zagrinja mir,

Z breze je splahutal krokar čez log,

Nikjer pa ni zajca, srne nikjer!

Srne so ljubezen mojega srca,

Ko bi le katera na pot mi prišla!

Vzel bi jo med zobe in stisnil v roke,

Na svetu ni nič lepšega zame.

S to lepotico bi bil dober na vso moč,

Zažrl bi se ji globoko v rahlo meso,

Odžejal se z njeno svetlo krvjo,

Potem bi samotno tulil vso dolgo noč.

Še zajec bi bil dober, če boljšega ni,

Sladko je v noči njegovo toplo meso –

Ah, kaj zame res ni nobene poti

K tistemu, kar dela življenje še malo lepo?

Pri repu mi dlaka že močno sivi,

Tudi vid mi že kaže, da pešam,

Moja ljuba žena že več let ne živi,

In zdaj se podim in srne pogrešam,

Sanjam o zajcih in se podim,

Slišim, kako veter v zimski noči buči,

Sneg mi pekoče grlo hladi,

Ko s svojo ubogo dušo k vragu hitim.

Hermann Hesse

Popravljeno December 22, 2004. Popravil Manu

[Manu]

Ne najdem Lopate. :unsure:

Bila je najboljša Lopata podjetja Hmezad Jeklo iz Ruš, ki je naredilo in poslalo v prodajo prvo slovensko evro lopato. :)

Ta Lopata naj bi bila namenjena izvozu, od tod tudi naziv evro lopata, ampak imela sva srečo in sva Jo po naključju lahko kupila. :notworthy:

Od navadnih ( :BUA: ) lopat se Lopata razlikuje po boljši kakovosti, kar pomeni boljše jeklo, boljša oblika in boljša nasaditev. :OK: Pravi užitek je bilo delati z Njo. :004

Lopata....kje si? :? :cry:

[fifty]

Ne najdem Lopate. :unsure:

Lopata....kje si? :?  :cry:

←

KU-KU ... tuki sm. :004

PS: zvečer ko pridem domov bosta OBE lopati tam kot vedno - za vrati v garaži in pripravljeni za akcijo!

:grim :grim :grim

[marijan]

a po tem lahko sklepam da je pri vas sneg? :yea2: :yea2:

[Manu]

a po tem lahko sklepam da je pri vas sneg? :yea2:  :yea2:

←

Sklepaš zelo sklepalno pravilno. :OK:

Pusti temi, naj gre svojo pot :fight2:

(Žedolgotenisemnadrlapress) B)

[Vale]

Ko te prosim, da me poslušaš

in mi začneš dajati nasvete,

nisi naredil tega, za kar sem te prosil.

Ko te prosim, da me poslušaš

in me začneš spraševati, zakaj naj bi ne mislil tako,

pohodiš moje občutke.

Ko te prosim, da me poslušaš

in ti začutiš, da moraš narediti nekaj, da rešiš moj problem,

si me razočaral, pa naj se sliši se tako nenavadno.

Poslušaj! Vse, kar sem te prosil, je, da me poslušaš.

Ne govori, ne delaj - samo prisluhni mi.

Nasvet je poceni, za četrtaka ga dobim v časopisu.

In jaz lahko delam zase; nisem nebogljen.

Morda sem brez poguma in neodločen, nisem pa nebogljen.

Ko boš nekaj naredil zame, kar znam sam in moram storiti zase,

boš s tem povečal moj strah in mojo šibkost.

Toda, če sprejmeš preprosto dejstvo, da čutim, kar čutim,

ne glede na to, kako iracionalno je,

potem se odrečem poskusom, prepričati te,

kaj tiči za tem iracionalnim občutkom.

In ko je to jasno, so odgovori jasni in ne rabim nasveta.

Iracionalni občutki dobijo pomen, ko razumem, kaj tiči za njimi.

Torej te prosim le, da me poslušaš in slišiš.

(Avtor neznan)

[Vale]

Obstajata samo dve vrsti ljudi. Eni, ki ves čas na mestu stojijo in opazujejo, kako gre njih življenje mimo in drugi, ki ga zares živijo. Kje si ti?