Dvorana slavnih

@Mattithyahu, @GO_Tomi, @Tex, @DAMI34, @ofc, @Mavti, @siks, @gsxf750, @jskrablin, @lightning Družba hvala za pohvale in spodbudo. Prepričanje da se nekdo veseli mojih potopisov, mi vliva energijo potrebno da se tak potopis začne in tudi spiše do konca, ker vzame veliko časa. Hvala za podporo! Ja tenerejko sem prodal, ker se bo v bodoče moje avanturistično doživljanje rahlo spremenilo, vendar na način ki bo verjetno tudi forumašem všeč. Grand enduro segment tule furamo že skoraj 8 let. V tem času sem doživel veliko, se naučil veliko in se ves čas tudi razvijal. Prodaja tenerejke in nakup drugega motorja je bil pogoj, da se lahko v tem segmentu zadeve razvijajo naprej. Namreč v prihodnje želim nadaljevati s solo enduro tripi v še bolj odročne kraje, tehnično še bolj zahtevne tako fizično kot za motor. Zato rabim motor, ki ima dobro osnovo za adventure enduro in je lažji kot Tenerejka. WR450 in podobne hard endure, so nekoliko manj primerne za adventure enduro zaradi prekratkih servisnih intervalov, pogostega štelanja ventilov, dražjega vzdrževanja, manj primerni so za tranzite, ter zadnji subframe ni izdelan dovolj močno za tovorjenje 25kg+ overland prtljage pri visokih hitrostih po zahtevnih offroadih. Tako sem vplačal Husqvarno 701, ki je idealna izbira za moje potrebe v vseh pogledih. Očitno sem opis 701-ke nekega dne zelo dobro zadel, ker moj stavek sedaj uporabljajo celo v ppt prezentaciji pri razvoju rally/adventure kitov za ta motor Servisni interval na 10 000 km. Ta motor ima vse kar potrebujem/oz. je najboljša osnova za moje prihodnje načrte... nato sledijo upgrejdi & personalizacije. Izboljšave za namene moje bodoče uporabe, ki bo med drugimi tudi udeležba na kakem rally-ju. Morda bo kdo rekel, da je isto kot 690, kar v principu drži, tehnično pa bolj ne. Poleg tega pa kaže da se je KTM 690 zapisal v zgodovino, ker novega ne moreš več naročiti. 701 ima v primerjavi z 690 spremenjenih par ključnih stvari, ki ta motor naredijo še boljšega. Glava motorja je drugačna in ni več težav z "rocker arms" odpovedjo, ki je bil velik minus pri KTM, nova 701 ima balanserje v agregatu, kar neverjetno zmanjša vibracije in ima daleč najmanj vibracij v primerjavi z vsemi enocilindraši kar so jih kdaj izdelali. Drugačna je tudi mapa, 74 konjev! Vzmetenje je drugačno od 690 in ima več hoda, drugačen oz. večji rezervoar goriva. Povsem nov je tudi okvir, kar prepreči zlom okvirja ( k temu prispeva tudi vzmetenje). 2018 model pa zgleda, da bo imel še malo večji rezervoar in Magura tako sklopko kot zavoro. Sem imel čast kot prvi v SLO na voljo testni primerek iz MotoXgeneration - uvoznik Brezovica. Motor me je prepričal. 145kg in 74 konjev, z vso opremo bo imel okoli 150kg. Neverjetno kako malo vibracij ima nova 701. Moč je vrtoglava. 3 prestava, 80 km/h, odpreš gas in gre na zadnje kolo za hec. Tenerejka ima original 187 kg, kar je velika razlika. Da ne govorimo o bornih 48 konjih... Trenutno čakam, da dobim enega prvih primerkov model 2018 v tem delu Evrope. V glavnem mislim, da se bo akcija v tej temi še nadaljevala in bo še zanimivo! Test ride: Iz tega motorja lahko narediš praktično RFR bike, kot ga vozijo na Dakar-u, le da ima 700 ccm. Vendar to je drag primer nekega ektrema. Civilizirane variante so bolj podobne temu. Jaz bom s predelavami predvidoma končal nekje vmes.

Jablanac, ne moreš zgrešit, zraven je fjord Zavratnica, priporočam ogled, v njem je še potopljena ladja, lepa peš pot cca 3km pri odcepu za Jablanac (trajekt za Rab) je odcep tudi za Alan, tik pred pumpo, na vrhu je koča, kjer se asfalt konča, naprej je lep makedam, kjer lahko nadaljuješ za Dabarske kukove, Štirovačo in Karlobag iz Karlobaga pa lahko kreneš za Gospič, po 10km je odcep levo za Dabar (Dabarski kukovi) V glavnem, ne gre se za neke nadpovprečne offroad zadeve, z vsakim cestakom lahko to prepredeš Niti ne rabiš garmina, samo na gugl vpišeš končno destinacijo. ps. sem pa moj post popravil in tudi napisal imena krajev, kjer so bile slikice narejene. pss. lajkiča mi nisi stisnu, si me pa kritiziral

Veliko večino opisane poti sem prevozil na sicer udobnejšem in varnejšem hrbtu štirikolesnika. To nisem napisal zato, da se bi pohvalil, temveč zato, ker natančno vem kje in v kakšnih pogojih si vozil. Kljub svoji retoriki težko najdem primerne besede s katerimi bi opisal spoštovanje in občudovanje nad tem, da si pot opravil na motorju....in to še sam. Pošteno povem, da, ko sem prodajal štirikolesnik in kupoval motor, sem v sebi čutil žalost, ker mi je bilo jasno, da bodo tile kraji s tem prehodom postali zame nedosegljivi. Težko je opisati te poti, ki se v Albaniji spreminjajo z vsako vremensko fronto in vsakim letnim časom....odpeljat kar si odpeljal....za izkušenega enduraša z kakšno lahko neotovorjeno kobilico...tako enodnevno...zelo pestrooo....v tvojem primeru pa....več kot RESPEKTABILNO! Pogrešal bom sicer Tenerejko na tvojih potopisih, vendar se ob enem veselim in iskreno čestitam za nakup novega, kot kaže vrhunskega stroja. Naj ti služi , predvsem pa omogoča doseganje vseh željenih poti in stranpoti...nam po večini "only in my dreams" avanturistom pa občasno ponudi še kakšen tvoj potopis, kjer bomo s slino zalivali tipkovnice. SREČNO @Ni3ous še naprej....

. ... kljub temu, da sem bil na meji zaradi "inkasantstva" že kar mal slabe volje ... me je pa "Plominka" na koncu le spravila v dobro voljo ...

ja to je to, pešpot se začne dobrih 50m po zadnjem ovinku pred Jablancem, je pa še z vrha z glavne ceste odcep za vidikovac nad Zavratnico, je tudi tabla. Najlažje zadeve pogledaš in preveriš na google maps https://www.google.si/maps/@44.6990446,14.9056646,380m/data=!3m1!1e3?hl=sl tule se začne pešpot https://www.google.si/maps/@44.7046641,14.8969803,3a,75y,296.36h,89.8t/data=!3m7!1e1!3m5!1s4EdGXZXEkWpiVoZgxnsQfQ!2e0!6s%2F%2Fgeo1.ggpht.com%2Fcbk%3Fpanoid%3D4EdGXZXEkWpiVoZgxnsQfQ%26output%3Dthumbnail%26cb_client%3Dmaps_sv.tactile.gps%26thumb%3D2%26w%3D203%26h%3D100%26yaw%3D304.88174%26pitch%3D0%26thumbfov%3D100!7i13312!8i6656?hl=sl ps. pa vsi smo tja rinili z mopedi, paziti je potrebno samo skoz tunelčiče, ker so ozki, se pa ne da do konca, ker so stopnice

Kar vredu, nekih 800km lepega vremena in zvečer teme

Koper - Karlobag - Starigrad - Karlobag - vzpon na Velebit pogledat razgled - Karlobag - Koper Sončnih 560km. Pa se @KARMEN1 sem prehitel

Petkov popoldanski giro, malo manj kot 300 km Solkan, Kubed, mejni prehod Sočerga, dolina Mirne, Novigrad, Umag, mejni prehod Dragonja in nazaj proti domu. V Kopru sem na izhodu iz krožnega testiral ABS, ko je ena šjora ustavila kolesarju (mislim da v krožnem pri Tuš planetu, do prehoda za kolesarje je bilo vsaj še 10 m), jaz pa sem avtomatično pogledal levo. Zanimivo, da se ne spomnim, kako sem pohodil sprednjo zavoro - ampak samo od takrat dalje, ko je ročica trzala. K sreči sem pravočasno ustavil

Danes pa še malo potepanja po Krku

Zima zima bela, sezono nam je vzela ........ skor

Keto

Lp,n

Jadranka. Na sliki še punca od kolega Smo se srečali?

..... hodim po stopnicah..... ..... in pijem.....

Zanimiva situacija pri oranznih. Kalio je 12, ampak s slabsim casom kot Espargaro. Jutri morda le dobimo fight, ki ga cakamo ze celo sezono. 93vs25. Kar se Rossija tice, noro. Ajd, je super fit, je zdravljen z najbolsimi ljudmi in materiali, in verjetno je vozil z blokado, ampak....sneli so me pri 30km/h, 2dni predn se je on zlomil, Kosti nimam poskodovanih, krevsam lahko dve uri na dan, po tem sem cel razboljen. Koleno zvijem cca 90 stopinj, vec ne gre. Ob sami misli, da bi moral danes sest na motor, mi postaja slabo. Model ga pokne v prvo vrsto na svetovnem prvenstvu. Ti norci res prenesejo grozno dosti.

Dans do Avstrijske golice in čez Jezersko nazaj domov. Cirka 450km. Lepa turca. Motoristov ogromno.

Puste človeka pr mer sej je mov že dost dela da jih je kola posorteru Tud pr ns bo več kosil

Meni je smešno samo to, da hujši (in bolj zaslepljeni) od zagrizenih ROSSI fanov, so samo še njegovi sovražniki.

Tenerejka je zelo robustno narejena in dvomim da jo po vzdržljivosti prekaša 701. Vendar računam da pa bo vseeno zelo blizu. Husqvarna 701 je je narejena premišljeno za dejanski namen uporabe. Tenerejka v osnovi ni narejena za to kar sem jaz z njo počel, potrebne so bile velike predelave, da je lažje prenašala vse kar sem ji vrgel pod kolesa. 701 je precej lažji motor in ko pade po tleh, pade po tleh 40 kg manj teže, kar pomeni manjša možnost kozmetičnih poškodb ali kakih lomov plastike, ročk, zvito krmilo ipd... Agregat v 701 je zelo preizkušen, agregat v osnovi izvira iz Dakar RFR, močno preizkušen je bil tudi v 690, sedaj z modelnim letom pa so ga pri 701 še izboljšali saj je "top end" od Duke-a, torej ima izboljšano glavo, kjer več niso težava odmikači ventilov, katere se je pri 690 skorajda menjalo preventivno, sicer je pogosto sledil "pogreb". Pregled zračnosti ventilov je resda na 10 000 km, (Tenere na 20 000 km), ampak to je samo pregled, ki nič ne stane. Jaz šraufam motor v celoti sam, tako da je strošek le material. Dejansko vidim razliko le v pogostejšem pregledu ventilov in menjavi dveh svečk namesto ene (Tenere). Redni servis opravljam 2x pogosteje kot to narekujejo navodila, saj pri naši uporabi motorja ne gre upoštevati prevožene km ampak delovne ure, katere hitro nakleplješ. Magura zahteva menjavo olja na dve leti, kar je minimalen strošek. Tesnila pa niso draga. Preventivno v izogib okvaram se lahko natakne Oberon nadomestek, nisem še preveril kako je z vzdržljivostjo originalov... Vzmetenje... tega sem že sedaj na Tenerejki (USD od Yamaha WR 48 mm, 300 mm) servisiral vsako zimo. Enkrat letno menjava olja in tesnil, vsako drugo leto pa še inner & outer bushings) To se ne bo spremenilo tudi pri Husqvarni 701. Nasplošno bo vzdrževanje tam-tam. Ne bi ji pa zameril tudi malo višjega stroška vzdrževanja, ker je precej bolj navita in zmogljiva. Aha spregledal sem da je medtem priletel že post od jskrablina... kjer pojasnjuje podobno... Čas bo pokazal več....

Kriza, od začetka avgusta sem naredil le 300 km, ta vikend pa so se planeti vendarle poravnali in luč v tunelu je bila res luč..., nekako sam sebe prepričam, da se ne bo podrl svet, če vzamem dan dopusta in pičim proti Paklenici v petek dopoldan. Preko Delnic zjutraj ni bilo ravno neke sparine, zato pa od Senja naprej skoraj idila, cesta prazna, temperature idealne in vonj po morju... Kljub nedavni debati o hrani pri Dinkotu je riba vedno izvrstna - včeraj še posebej velika porcija... ... nazaj grede še do jezera v Kočevju - v bližnji gostilni so imeli nek dogodek, izgledalo kot kakšna gasilska golažijada - malo sem zasral ko nisem vprašal, če se da dobiti porcija... Najsnih 700 km, napoved za drug vikend pa tudi ni slaba - nebi imel nič proti, če bo Groundhog day... LP

Tri ure za popet se na Rossijevu kitu

Danes sem malo zašel Vrh nad laškim...

Zanimivo,kaj so danes prvi trije povedali o Rossijevi uvrstitvi ,ki so vrhunski športniki in veliki konkurenti. Ampak,tuki gor je pa par hudih strokovnjakov ,ki vedno znova in znova iščejo neke izgovore in trditve,kako je tastar nesposoben. Res mi je žal,da niste vi na gridu... Glede na to, kolk mate za povedat čez tastarga,vas pa očitno kar orng živcira. No pa mate spet eno pokvarjeno nedeljo,ostali se vam pa smejimo....

Epagnuel breton ( bretonski ptičar) z vsemi možnimi izpiti, najboljšimi ocenami na lovskih tekmah in ocenjevanjih. Učila sva eden drugega. Nikoli ni bil hišni ljubljenček, delovna žival... ampak je vedno bil družinski član. Sedaj na jesen njegovega življenja ima še poseben status...

Haha to ti mislš naša je na vseh možnih prostorih

Tale spada k včerajšnji vožnji... kaj lahko narediš z: zlomljeno ročico sklopke (polomil jo je kolega pri padcu v kr zajebani strmini) random kosom zarjavelega železa tremi vezicami (dobro da sem jih mel s sabo) ? Tole čudo na sliki. Zdržala je do konca vožnje... naslednjič bomo pa raje kako rezervo s sabo peljali

Preveč si dovoli

...qrc... ...tolk delč sem šel....pol pa safety car na pisti.... ...pa se obrnu pa šu domu.

Fočk Jablanac fočk proti koči na Alanu fočk slapovi Zrmanje

En od teh dveh kekcev ima na sveže skup pošravfano nogo. Aja, tebe to itak ne zanima. Pomoje je danes Dohtar dokazal da še zdaleč ni za odpis. Je dal vsem tekmecem veliko dela. Eni pa se niti do njega niso uspeli pripelat. Sam enduro bo moral več vozit

Takole je 'poslanstvo' 701 opisal kolega z nekaj motorističnimi izkušnjami: https://www.avto-magazin.si/moto/blogi-mm/mm-matevz-hribar/zakaj-imam-rad-motorje-kot-je-husqvarna-701-enduro-zadnji-primerek-izumirajoce-vrste/ 701 je idealen stroj za terene, ki jih @Ni3ous vozi. Pozabi na pretežke in podhranjene stroje ne glede na to kako legendarni so. Brez prtljage je 701 resen terenski izstrelek, ki se tudi naslanjanja na kako bando ne brani. Razni 'advenčerji' nimajo za burek... razen pri lomljenju kosti, ko se enkrat onih vsaj 200 kil železja odloči it nekam po svoje. Terenska vožnja je za motor precej bolj obremenjujoča kot cestna vožnja. In isto za voznika. Tako da 10k km servisni interval je že ok... v realnosti je pa treba kr na pol tega ali manj olje menjat. Na cesti sklopke praktično ne rabiš ko se enkrat premakneš z mesta. Na terenu pa (vsaj tam kjer se običajno preganjam s 690) je skoz v uporabi. Vzmetenje itak faše extra porcijo dela. Pomoje so edini del motorja, ki na terenu manj trpi manj kot na asfaltu - zavore.

Bejb, ti si na Vinariumu Trenutno se smilim sama sebi, ker je tako vreme in sam spehajam krpo... mimogrede jo mam že poln kufer, ker je tud vceraj bla cel dan z mano

Na kratko...

Danes je bilo perfektno vreme za kamenje vznemirjat... pa smo šli V zadnjih nekaj mesecih sem preštelal mašino, dal vgradit vzmeti za mojo težo in nastavil dušenje/povratek vzmetenja na mehko. Motor se pelje dosti boljše, voznik pa niti ne

Kul je.. planinska koča Alan cca 1300mnv vzpon iz Jablanca na Veliki Alan slapovi Zrmanje

Lenobe

Nič ne bom napisal, razn OUJEEEE

TET Balkans 5. dan Dolina Teth - Albanija. Kot sem že omenil, to je moj čas... zdani se že ob 5 ih zjutraj. Kmalu zatem sem buden in to brez kake budilke. Ko se zjutraj oblačim si običajno kar takoj nataknem moto zaščitno opremo. Prihranjen čas pri oblačenju in je manj zmede pri pakiranju. Poleg tega pa, če je zaščitna oprema kvalitetna in natančno izbrana, potem niti ni moteča, lahko je povsem udobna in prijetna za nosit. Prejšnji večer sem prišel potemi v dolino in sem šele sedaj zjutraj videl kje točno sem. Vse naokoli zelo visoke gore, Teth pa globoko v dolini. Jutro je bilo še povsem mirno, zato se sprehodim naokoli in si ogledam vas in okolico. Dela se lep dan, odličen za enduriranje. Kar prime me, da se grem spet malo vozit. Počasi se vrnem do Frančeskota, ki je že pripravil dober zajtrk z jajci in svežim sirom, ki ga pridelajo v tej dolini. Guesthouse: Pred sedmo odpeketam iz Tetha v smeri proti Skadru. Smes se igram s snemanjem filmčkov in slikanjem, kar običajno poteka tako da greš že mimo, ko ugotoviš, tole bi blo pa mogoče vredno posnet. Se nato vrneš, postaviš kamero, nato eden do trije mimovozi, nato nazaj, pobrat opremo in spet naprej, kar vzame kar nekaj časa. Je pa potrebno v kolikor hočeš na koncu sestavit en video, ker 3/4 materiala na koncu itak ni uporabnega. Na poti iz Tetha proti Prekalu v smeri Skadra. Tule na sliki spodaj se je blo trenba spustit skoraj do dna doline, nato pa po celi dolini naprej vzdolžno do predzadnje planine in za njo desno. Vzame več kot pol ure brez ustavljanja. Žal mi je da nisem šel preverit kam pelje ta pot preko brvi. Videti je bila uhojena zelo dobro in za vogalom je najbrž kaka skrita mala domačija, ki izgleda kot v pravljici. Prav predstavljam si vse skupaj, tako minimalistično vse. Ne vem povsem natančno za vse, je pa prišla informacija iz večih koncev, preden sem se odpravil na ta del poti.... da za odvozit dolino Teth rabiš 1 dan. 6 ur iz Tetha do Skadra ipd... s kakim SS motorjem mogoče ja. Ali pa otovorjen GS in dva na motorju ali kaj podobnega. Iz Tetha do asvalta proti Skadru sem porabil 2 uri in pol, pa sem se veliko ustavljal, razgledoval in digitalno dokumentiral lepote na poti. Ocenjujem da je bilo vožnje same za manj kot 2 uri. V "predmestju" Skadra zopet "normalna" civilizacija zato hitro izkoristim prvo opcijo in grem na pooblaščeni lokalni servis, da mal porihtam trpežno tenerejko, ki me nikoli ne izda. Na novo napeljeva tudi "snake wire", ki sem ga utrgal še v MNE. Mal uličnega varjenja pri lokalnem skuter majstru Od Tetha in mimo Skadra je vse skupaj okoli 20 km asvalta... In to je bil poleg odseka mimo Rheshen-a tudi edini asvalt tega dne... Pot se potem lepo nadaljuje in razvije v dinamične in raznolike odseke, ki ponujajo svojevrstne poglede na naravo. Svet se tu že spreminja v primerjavi s Črno goro in Tethom.... nič več visokogorja, manj je gozda in več grmičja in razgledov.. . Odličen teren za vožnjo, tenerejka se na takih odprtih terenih počuti fenomenalno in se da vozit 70-90 km/h čisto lepo. Na novo speljan odsek. Preusmerili so kompletno cesto za kakih 5 km. Na veliko gradijo... v tem primeru jez. In zopet na stari cesti, še zadnja trgovina v mestu, pavza osvežilni mali pirček, ter sirnico iz pekarne. V trgovini nakupim še nekaj klobas in kruha... nikoli ne veš kaj ti dan prinese... Nato naprej proti Fushe Lure....po kaki uri makadama pridem do odcepa za Lure park... Ta dan sem odvozil že zelo veliko, bilo je popoldne okoli 16 ure.. jaz pa že kar zelo utrujen od vožnje. V tistem trenutku vidim, da me trek pelje na slabšo pot... ni mi dišala. Bil sem pregret, utrujen, asvalta ta dan je bilo bolj za vzorec, tako da ni bilo časa za počitek... Kaj sem hotel... če sem rekel odvozit transbalkanski trek v celoti, da ga prečistim, potem ni druge.. pa zavijem desno v hrib... Kmalu sledi tabla, ki najavlja Nacionalni park Lure. Pot čez park vodi na cca 1700 metrov nmv, preko njega pa je posejanih 7 jezer. (Liqeni-jezero) V tem trenutku sem bil najbolj utrujen na celotni poti do sedaj... teren pa je prehajal iz "bad to worse". Slika ne naredi pravice. Je bolj strmo in skale večje. Po ovinkih je blo treba motor na sklopki držat, ker sicer nisi mogel manevrirat pravilno preko tako velikih kamnov. Pri vzponu v nacionalni park sem zopet dobil občutek da sem zelo daleč od vsega, pravzaprav je prav ta nacionalni park najbolj odročen na celotni trans balkanski tranzverzali. Nikjer žive duše, tu se res ne bi rad ponesrečil, ker ni nikogar blizu, da bi pomagal. Z jeepom tudi ne bi mogli prit po mene, ker so bile nekje vmes ogromne ( 1 metrske) skale skotaljene na cesto in je bilo prostora vmes le za motor. Torej le reševalna akcija s helikopterjem... v kolikor bi šlo zares. S sabo sem imel Spot tracker, kjer lahko s pritiskom na gumb sprožiš mednarodno reševalno akcijo, ampak na to se ni za zanašat.... situacije so lahko vse mogoče. Bolj ko sem se vzpenjal globoko v park Lure, lepše je bilo... Pozno popoldanski piknik in počitek na soncu ob jezeru... Nadaljevanje preko parka Vse sorte terena na poti preko... Čez park napredujem počasi, kajti teren je zelo zahteven in naporen. Zaradi lepot pa precej ustavljam, slikam in snemam. Zaradi tega si sploh vzamem čas, da se umirim, zaužijem lepe poglede in trenutke, mimo katerih bi sicer morda prehitro preletel mimo. Tule srečam edina človeka na celi planini v zadnjih urah. Možakar ima konkretno puško, tako da mi ne ostane drugega kot friendly pristop "I came in peace". Hitro postanemo zanimivi en drugemu... mene zanima puška... Njiju kje sem bil, kam grem in motor... Po pobočju sta pasla 600 ovc. Vprašam kaj s to puško dela in pojasni s kazanjem na gozd: ORSO PROBLEM. Orso pomeni medved. In zato imata puško in nikoli nikamor brez nje v tem nacionalnem parku. Ok, si mislim, danes tu ne spim zunaj za noben denar... Po prijetnem klepetu, ki je zgledal bolj kriljenje z rokami in uporaba italijanskih, srbskih ipd besed za katere misliš, da bo kaj bolje razumel... se počasi odpravim naprej, ker me že pošteno lovi konec dneva, jaz pa sem še zelo zelo daleč. Namen imam priti iz planine vsaj do kake vasi, kjer bi lahko prespal na območju, kjer medeved razume, da so v bližini ljudje in puške in se ne približuje preveč. Po tej sliki je jasno, da se razdalje tu merijo v času in ne v kilometrih... Sledi še odsek kjer je neurje povsem odneselo pot, ostalo je samo še kamenje, ki je jasno precej hujše kot zgleda od daleč. Uff tule tut ni bilo enostavno biti sam. No bilo je ok, ker s eni nič zgodilo...vendar polno naložena tenerejka z nekaj bencina pa ima krepko čez 200 kg. Ne bi želel pobirat, in bog ne daj da mi pade na nogo. Dan bo danes prekratek, še vedno sem predaleč od doline... Iza ovinka zagledam tole kolibo... dva mladeniča nalagata drva v peč... ustavim se ker sem utrujen, pa čeprav nimam časa in bom zgleda vozil po noči. Fehtam ju za vodo in napolnim meh, medtem pa me zanima kaj počneta.. . Pa sta me povabila na ogled... zbirata vse mleko ovac na planini in predelujeta v sir, katerega potem v celoti za visoko vrednost prodajajo v Tirani. Eden od njiju mi odreže radodaren komad svežega sira za s sabo... Zelo lepo od njiju. Izkažem hvaležnost in takoj trdita, da denarja pa ne sprejmeta... strpam sir v vrečko in majhen košček poskusim... uhhh kako dobro, hitro odlomim še en, vendar tokrat zelo velik kos sira in ga v pričo njiju hlastavo požrem. Izčrpanost, utrujenost dneva sta terjala svoj davek, telo je bilo podhranjeno in je klicalo po vodi in hranilih. Čas je bil ravno pravi. Zato pa sir najbojši, kar sem jih kdaj jedel v življenju. Zdelo se mi je da mi gre direkt v kri, spijem še malo vode in počasi prihajam k sebi. Dan je bil dosedaj zelo naporen kar se zahtevnosti terena tiče, za napredovanje pa je bilo treba veliko vztrajne vožnje. Na trenutke se mi je zdelo da vozim v nekem deliriju brez bolečine. Ko se odpeljem, mi je bilo čez čas malo žal, da nisem vprašal kje ona spita, morda bi lahko pri njima našel varno zavetje pred zvermi za čez noč. Tudi neko malo puško sta imela prislonjeno na vogal kolibe. Ni šans da spim v šotoru kjer še domačini ne gredo brez puške iz hiše.... Do mraka imam še kake pol ure. Da pridem iz planine pa še kako uro več, plus preden najdeš ustrezen plac za prespat in da postaviš kamp... uff danes bo še naporno, si mislim. Par ovinkov naprej se teren odpre zato spet vidim proti dolini. Moja časovna predvidevanja se kar ujemajo, do mraka ne pridem iz planine, kajti sonce je že zašlo za hribe. Ko sem pred leti z GES ekipo rovaril po teh koncih, smo na tem območju ostali brez goriva in sem vedel da moram biti blizu tistega rudnika, kjer smo takrat prosili za gorivo. Delavci v rudniku imajo goriva kolikor češ... ampak rudniška mehanizacija laufa komplet na dizel. Bencina nimajo niti decilitra! Uspem ne zgrešiti rudnika in se ustavim pri fantih, rečemo par besed in Hasim (vodja rudnika) se spomne ekipe motoristov (nas) izpred par let, ko smo iskali gorivo. Takoj postanemo bolj domači. Pojasnim da sem sam in da iščem zavetje za čez noč. Malo razmišlja s fanti se parkrat spogledajo in prikima. Pokaže mi kontejner na hribu poleg pa je parkiran ogromen bager. Pravi da lahko spim v kontejnerju, kjer so deli od bagra. Jaz več kot zadovoljen sprejmem ponudbo, ker je kontejner železen in medo mi že ne bo prišel do živega. Pojasnim da sem sam in da iščem zavetje za čez noč. Malo razmišlja s fanti se parkrat spogledajo in prikima. Pokaže mi kontejner na hribu poleg pa je parkiran ogromen bager. Pravi da lahko spim v kontejnerju, kjer so deli od bagra. Jaz več kot zadovoljen sprejmem ponudbo, ker je kontejner železen in medo mi že ne bo prišel do živega. Rudnik imajo sicer na lepem razglednem mestu Fantje so me prijazno sprejeli medse v svoj dnevni prostor v hiši, poleg pa je še kuhinja. Ponudili so mi krožnik svoje čorbe, ki je bila skoraj samo bolj slabo soljena voda. Ugotovim, da so poredko v dolini in da je tu življenje zelo skromno. Mesa niso imeli. Super, sedaj je na meni da se jim zahvalim za gostoljubje in povlečem ven klobase, kruh, svež sir ki sem ga dobil pri pastirjih kako uro nazaj. Razdelim enakomerno na krožnike, ki so ostali na mizah od čorbice. Malo zadržano so začeli, vendar jim je meso zelo sedlo. Nato skuham še eno pašto na svojem gorilniku, si spet porazdelimo vsak po malo. Sedaj je to postajala že prava pojedina. Spomnim se še da šparam za potrebe v sili še kuhan olupljen kostanj v vakum vrečki, ki sem ga prinesel od doma, zato odprem še to in spet vsi radovedno zobljejo. Za finiš pa ponudim še sladico - sladke dateljne brez koščic... to smo se vsi najedli. Jaz pa sem znatno zmanjšal tovor na motorju. Fantom sem zagotovo zelo popestril njihov jedilnik in korist je bila vzajemna. V njihovem dnevnem prostoru smo se družili še polno v večer, kljub jezikovni barieri smo se vse pomenili, od sistema kopanja rude v rudniku (kopljejo rudo kroma). Hasim je bil vodja rudnika in odgovoren za miniranje. Odprl je tudi skladišče dinamita, vse razložil in pokazal. En dan vrtajo luknje, drug dan zjutraj vstavijo dinamit, razstrelijo in nato cel dan vozijo rudo ven iz jame. Ponovi vajo vsak drugi dan. Impresionirala me je njihova higiena in red v hiši in okoli rudnika. Vse zelo urejeno. Po tleh kot da bi bilo posesano, pa je dnevni prostor po tleh surov beton, ne pa kake ploščice ipd zaključni podi. V kuhinji vsa posoda vzorno pomita in zložena. Zunaj pod streho v vrsti zloženi škornji, nogavice, oprema... vse po vojaško. Zanimiv je bil tudi sistem reda in sedenja v hiši, ki je potekal zelo hierarhično. Meni je takoj pripadel najbolj udoben del kavča, kjer je bilo še cel kup vzglavnikov na voljo. Niso dovolili, da sedem kamorkoli drugam kot tam. Prepričan sem da je Hasim (vodja) odstopil svoje mesto pred TV-jem. Dodal mi je še klopco, da sem lahko imel noge na njej in sem se zleknil kot grof medtem, ko smo klepetali in iskreno povedano prav sedlo mi je, saj sem bil od tega dne konkretno zmatran. Ob straneh so sedeli drugi delavci na lesenih klopeh brez podloge. Ko je padel mrak je zunaj kar zahladilo, saj smo bili še vedno relativno visoko v planini. Še preden smo začeli z večerno gostijo se iz teme v hišo prikaže nov mlad koščen zagorel obraz s palico. Kmalu ugotovim, da gre za čobana, ki pase v okolici in se pride malo pogret k njim in malo med ljudi. Po odnosu do njega dobim občutek, da se pogosto sam povabi tja. Tudi sedel je v počepu, malo odmaknjen od nas vseh, njemu očitno ni pripadal stol. Kadarkoli sem se obrnil k njemu je tako močno strmel vame kot v sedmo čudo. Zanimiv možic, samo gledal je, sodeloval v pogovoru ni povsem nič cel večer. Predvidevam da pri njih tudi ne dobi nič hrane (kar jim najbrž ni za očitat, ker tudi sami niso živeli v izobilju), kajti vsakič ko sem jaz pripravil nov "hod" večerje, sem moral njemu 2x ponudit, da je vzel in še to je pogledoval najprej po ostalih bolj v smislu ali je res zanj a res dobi nekaj tudi on? Večer je bil zanimiv, jaz pa sem kar ugašal od utrujenosti. Ta dan sem prevozil slabih 250 km, ki pa so bili ponekod zelo zahtevni in nevarni. Fantje tudi počasi odhajajo spat in izklopijo še agregat, zato ugasnejo vse luči, tudi luč na dvorišču. S čelno lučko se odpravim po potki navzgor do kontejnerja, v posteljo, spat. Ko odprem vrata je notri polovica delov od bagra. Vonj kot v kaki delavnici, mešanica olja in nafte... najprej umaknem nek ogromen karter in ga porinem kar pod posteljo, ker je v njem še kakih 10 litrov olja, potem odrinem še dolge debele hidravlične cevi, ter par kant olja, da se prebijem do postelje. V kotu najdem prevleko, pogrnem posteljo in se pošteno zleknem nanjo kot ubit. Higiena me ni skrbela. Sem pa 2 x preveril zapah na vratih. Medo ne boš me dobil.

Me veseli,da gre Apriliji na boljš Morm bit mal pristranski, k jo že lih furam

Iščem al molim boga da ne nađem

a mu nisi mogel povedati, da očitno ne pozna zakonodaje? Ti si šel mimo po 53 členu, 4 odstavek. 53. člen (vožnja mimo) (4)Če je v primeru iz prejšnjega odstavka na smernem vozišču dovolj prostora, lahko voznik enoslednega vozila s primerno hitrostjo in pazljivostjo vozi mimo ustavljenega vozila ali kolone vozil po desni strani, razen, kadar so se vozila v koloni ustavila pred križiščem.

ti bom osebno iskušnjo povedal, ko so mi vstavili pločevino v kompliciran zlom roke, jaz nisem vedel, da sem mel roko zlomljeno, en mesec sem z njo hodil z berglami, razgibavali so mi jo,delal sem normalno z njo, kot da ni nič, dokler nisem padel in se naslonil nanjo, takrat je počila pločevina katera je držala zdrobljeno kost skupaj. No potem sem pa najebal (spet operacija, vstavljanje kostnega mozga, močnejši pleh...) Verjemi, da fantje, ne samo 46 izredno tvegajo , ko gredo polomljeni na dirko.

ma, mal je treba še naokoli, velebit mi je kul, Dabarski kukovi, Mali Alan, Štirovača, Tulove grede...nisem makedamar, ampak ta makedam je kr lep

Se malo

Corfu is liberated !!! Najvisja pozicija je moja, kar se tice strateske prednosti